Zakaj?
14.4.2012, avtor: Mag. Polona Theuerschuh / rubrika: aktualno
Vas zanima, zakaj? Le zakaj bi stavkali, ko smo po mnenju nekaterih paraziti, ki tako ali tako ne delamo nič in smo ves čas na počitnicah? Če niste ali pa ste takega mnenja, je prav, da preberete, zakaj bomo stavkali in kaj menimo o vladnih predlogih. Še prej pa, da ne bo nesporazuma: zavedamo se, da je treba varčevati (in to že kar nekaj časa počnemo), vendar pa ne pristajamo na to, da je to varčevanje nepošteno porazdeljeno in da bi vlada največ rada privarčevala v šolstvu. Zato postavljamo naslednje STAVKOVNE ZAHTEVE.
Zahtevamo, da vlada RS:
1. umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo,
2. ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev,
3. ne odpušča in ne znižuje plač javnih uslužbencev.
BOMO ŠE IMELI SOCIALNO DRŽAVO?
Ukrepi, ki razgrajujejo socialno državo, so: zmanjšano nadomestilo za čas porodniške odsotnosti, zmanjšanje oz. (v 6. in 7. razredu) ukinitev otroškega dodatka, ukinitev nagrade za rojstvo otroka, plačilo vrtca za drugega otroka, ukinitev šolske prehrane po Zakonu o šolski prehrani v osnovnih in srednjih šolah (razen za socialno ogrožene), ukinitev bonov za študentsko prehrano v času počitnic, zmanjšanje nadomestila za brezposelne, zmanjšanje nadomestila za čas bolniške odsotnosti … Ukrepi zadevajo vse, ne le zaposlene v javnem sektorju. Učinki se bodo poznali prav vsaki družini, razen tistim bogatim, kamor pa nas večina ne sodi.
ZMANJŠEVANJE KAKOVOSTI JAVNEGA ŠOLSTVA
Ukrepi, ki zmanjšujejo kakovost javnega šolstva: povečanje normativov v oddelkih, povečanje učne obveznosti
učiteljev in 10-odstotno povečanje normativne obveznosti za druge delavce, podaljšano bivanje le do 15.30, nato varstvo (in s tem spremenjeni normativi) … Vlada se je odločila, da bo največ varčevalnih ukrepov izvedla v osnovni šoli. Eden od prvih predlaganih ukrepov je bil zvišanje normativov v oddelkih. Namesto 28 učencev v oddelku naj bi bilo učencev 30. Tudi sedanji normativ 28 učencev dopušča s soglasjem ministrstva 30 učencev v razredu. Ministrstvo je napovedalo, da jutranjega varstva in varstva po 15.30 uri ne bo več plačevalo. Povečali so delovno obveznost za učitelje in druge delavce šole. Če bodo napovedane ukrepe sprejeli, bodo samo na naši šoli (takih pa je v RS vsaj 500), štirje zaposleni ostali brez dela. Noben od teh delavcev ne izpolnjuje pogojev za upokojitev. Med delavce, ki bodo postali tehnološki viški, še niso všteti učitelji, ki bodo ostali brez službe, zaradi novega normativa, ki določa minimalno število učencev v oddelku (24). Minister Turk v zvezi s tem pravi (http://blog.zturk.com/): »Optimizirali bomo šolsko mrežo. V vsakem okolišu je
en razred, ki ni polno zaseden. Če bodo okoliši večji, bo ne do konca popolnjenih razredov manj. Normativ pravi, naj v razredu ne bi bilo več kot 28 otrok. V povprečju jih je 19. Z ukrepi želimo dvigati povprečno velikost razredov. Število učencev v 2 oddelku ostaja 28, vendar se uvede minimalno število 24 otrok. Uvajamo možnost izjem do 30 otrok v razredu, če se ne doseže pogojev za dodatni oddelek.«
Ministrstvo bo torej v večjih mestih uvedlo enoten šolski okoliš. Kaj to pomeni za učence in starše? Ker je določena spodnja meja za oblikovanje oddelkov, bo šola oddelek imela, če bo na šolo vpisanih 24 učencev. Kaj pa, če bo vpisanih le 19? Jih bodo starši vozili na druge šole (v skupnem šolskem okolišu, npr. Ljubljani)? Kaj če bo učencev 40? Ali to pomeni 2 oddelka ali enega, višek otrok pa se bo vozil na sosednje šole? Po kakšnem ključu bomo delili otroke – ti k nam, ti pa drugam? Kdo bo to počel in po kakšnih kriterijih? Ministrstvo zagotovo ne.
Minister za šolstvo g. Turk bi se moral v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer 84. členom Zakona o financiranju dejavnosti vzgoje in izobraževanja o vseh spremembah normativov in standardov dogovoriti s sindikatom. Minister tega ni storil, kar pomeni, da je kršil zakonodajo. Toliko o pravni državi.
Vlada pa pri nas varčuje že nekaj časa tudi tako, da šole ne dobijo denarja za izobraževanje delavcev in tudi ne za nakup učil in učnih pripomočkov. Menimo, da vsi ti ukrepi vplivajo na kakovost šole in s tem tudi na našo skupno prihodnost.
Glede na omejene naravne vire (rudna bogastva – oh, pa nafte tudi nimamo) in ceno delovne sile (nismo konkurenčni za množično proizvodnjo), je edino, kar nas lahko naredi konkurenčne, razvoj – vlaganje v znanje in razvoj novih tehnologij, za kar pa so potrebni strokovnjaki. Da pa jih bomo imeli, potrebujemo dober izobraževalni sistem. Škoda!
Slovenske osnovne šole so na dobri poti, kakovost izobraževanje se izboljšuje, kar dokazujejo tudi mednarodne raziskave, kot je npr. TIMSS, ki preverja dosežke učencev 4. in 8. razreda na matematičnem in naravoslovnem področju. Raziskava poteka vsaka 4 leta, vanjo pa je bilo leta 2007 vključenih 70 držav. Pri matematiki se je Slovenija s podpovprečnega dosežka v letu 2003 v obeh populacijah (4. in 8. razred) dvignila na povprečne dosežke v letu 2007. Slovenija pri matematiki kaže stabilno rast dosežka.
Na področju naravoslovja pa se je Slovenija iz podpovprečnega dosežka v letu 2003 v populaciji 4 razredov dvignila na nadpovprečnega v letu 2007. Učenci, ki so bili v letu 2003 v četrtem razredu, so dosegli v svojem 8. razredu izboljšanje do nadpovprečja. Slovenski osmošolci so v mednarodnem povprečju dosegli 8. mesto med državami. Dosežek osmošolcev je nižji samo od dosežkov osmošolcev držav Daljnega vzhoda – Singapurja, Tajvana, Japonske in Koreje. Pred nami so od držav EU, ki so sodelovale v raziskavi, le Anglija, Madžarska in Češka (pa so sodelovali tudi Skandinavci, da ne bo pomote). Slovenski učenci kažejo velik napredek in nadpovprečno znanje naravoslovja v letu 2007. Podrobnejše podatke o raziskavi lahko preberete na strani: http://193.2.222.157/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=1
Učenci naše šole so v raziskavi TIMMS sodelovali tudi v letu 2011. Znani so le rezultati za slovenske osnovne šole, mednarodna primerjava pa še ni izdelana. Glede na ostale slovenske šole so se naši učenci odlično odrezali. Samo s kakovostno šolo bomo lahko dosegali kakovostne rezultate, česar pa ne bomo dosegli, če bo v oddelkih po 30 učencev, če ne bo denarja za izobraževanje učiteljev, če ne bo denarja za učne pripomočke …
V mesecu marcu je v okviru OECD v New Yorku potekal mednarodni vrh o učiteljskem poklicu. Ob tej priliki je izšel tudi zbornik, ki ga lahko preberete na: http://www.sviz.si/novice/media/626/media/OECD_PreparingTeachers(1).pdf. Kot glavna misel iz njega izhaja ta, da je za izboljšanje šolstva treba dvigniti status učiteljev. Po njihovih zagotovilih je ustrezno usposabljanje in nagrajevanje učiteljev ključ do dviga izobraževalnih dosežkov. Ukrepi slovenske vlade zagotovo ne vodijo v to smer.
UKREPI, KI ZNIŽUJEJO PLAČE V JAVNIH ŠOLAH
Ker smo učitelji del javnih uslužbencev, nas bo doletelo 10- odstotno (najprej je bilo predlagano 15--odstotno) znižanje plač, neizplačilo regresa za letni dopust … Glede ukrepov, ki znižujejo plače v javnem sektorju, vlada ves čas poudarja, da so se plače v zadnjem času zvišale za ~20%. Zvišala se je masa plač in ne plača posameznika, da ne bo pomote. Razlog za dvig mase plač v javnem sektorju pa je zaposlovanje novih delavcev. In kdo jih je zaposloval? Zagotovo ne delavci, ki naj bi sedaj nosili največje breme varčevanja! Plače v osnovnih šolah (da osvežite spomin) so že od 2004 do 2008 (ko so si v gospodarstvu dvigali plače, delili 13. plače in božičnice) enake, saj smo hranili denar za odpravo plačnih nesorazmerij, ki je še vedno nismo dočakali v celoti. Denar je očitno nekam poniknil (pa ne v naše žepe) in so odpravili le polovico plačnih nesorazmerij. Potem so ugotovili, da denarja ni, plačna nesorazmerja ostajajo, mi pa imamo že dve leti zamrznjena napredovanja, pa tudi delovne uspešnosti ne dobimo. Da ne govorim o tem, da Ministrstvo šolam ne daje sredstev za izobraževanje delavcev (pa si poglejte, koliko denarja za to porabijo poslanci in koliko ga bodo kljub težkim razmeram porabili tudi v tem letu), ne za nakup učil in drugih pripomočkov, ki bi omogočali kvalitetnejši pouk.
Minister Turk na svojem blogu (http://blog.zturk.com/) piše: »V času upada generacij smo povečevali normative in dodajali nova pedagoška in nepedagoška delovna mesta, da v šolstvu ne bi prihajalo do tehnoloških viškov.« Dejstvo je, da njegova izjava za učitelje NE drži. Učitelji imamo že od nekdaj (preverite lahko v Uradnih listih RS od leta 1991 dalje, npr. 9/1991, 4/1992, 37/1997 …) enako, to je 22-urno pedagoško obveznost. Število zaposlenih v osnovni šoli se je povečalo z uvedbo programa devetletne osnovne šole (učitelj in vzgojitelj v prvem razredu devetletke – na šolah so zaposleni vsaj od leta 2003/2004), v zadnjih letih pa predvsem zaradi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami). Tudi kar se tiče števila učencev v razredu, velja, da je maksimalno število 28 (od leta 1992 dalje). Že sam povečan obseg dela bi ob ohranitvi sedanje plače pomenil zmanjšanje, saj bi delali več za enako denarja. Vlada pa povečuje delovno obveznost in zmanjšuje plače – oba ukrepa skupaj dejansko pomenita ne 10-, pač pa 15-odstotno znižanje plač v osnovnih šolah.
Minister Turk napoveduje (http://blog.zturk.com/): »Ukinja se plačevanje dodatnega dela, opravljenega
znotraj delovnih obveznosti: (jutranje varstvo, varstvo po 15.30, popravljanje maturitetnih nalog in podobno). Jutranje varstvo se šteje med delovne obveznosti. Do 15.30 velja nespremenjeno podaljšano bivanje v šoli. Po 15.30 bo zagotovljeno samo varstvo, tudi to v okviru delovne obveznosti in ne plačano posebej.«
Delovno obveznost učiteljev določa Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja v 119. členu (Uradni list RS, št. 129/06, 16/2007, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11), v katerem je natančno opredeljeno, kaj je delovna obveznost učitelja. V tem členu zagotovo NE piše, da v redno delovno obveznost učitelja poleg 22 ur pouka in drugega dela, ki ga določa zakon) sodi delo v jutranjem ali v popoldanskem varstvu. Ure jutranjega varstva in ure podaljšanega bivanja so elementi za sistemizacijo delovnih mest v osnovni šoli (40. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10) – torej NE gre za dodatno delo, opravljeno znotraj delovnih obveznosti, kot je zmotno prepričan minister (ali pa ne pozna zakonodaje s področja šolstva).
Če bodo napovedane ukrepe sprejeli, bodo samo na naši šoli (takih pa je v RS vsaj 500), štirje zaposleni ostali
brez dela. Nihče od teh delavcev ne izpolnjuje pogojev za upokojitev. Med delavce, ki bodo postali tehnološki viški, še niso všteti učitelji, ki bodo ostali brez službe, zaradi novega normativa, ki določa minimalno število učencev v oddelku (24).
Po raznih medijih se je v zadnjem času pisalo o velikih plačah učiteljev – v glavnem je šlo za neresnice. Za
primerjavo navajam povprečno bruto in neto plačo v RS ter na naši šoli. Povprečna bruto plača v RS je
januarja znašala 1529,04€ bruto in 993,53€ neto (vir: Statistični urad RS, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=4562), na naši šoli pa 1589,86E bruto in 1062,00€ neto. Iz podatkov je razvidno, da je povprečna plača v osnovni šoli le malce nad slovenskim povprečjem, čeprav je stopnja izobrazbe na šoli bistveno višja, kot je slovensko povprečje (pa da ne govorimo o tem, da imamo na šoli 4 zaposlene, ki ne dosegajo niti minimalne plače). So pa naše plače tako ali tako javne in si jih lahko vsak ogleda in ni treba, da naseda provokatorjem, ki pljuvajo čez naše delo. Prav je, da poznate tudi ukrepe drugih vlad. O njih lahko preberete na spletni strani:
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/dokumenti/Varcevalni_ukrepi_-_povzetki_po_drzavah.pdf.
Velika večina držav ne namerava izvajati varčevanja na način, kot si ga je zamislila naša vlada, na področju izobraževanja (nižati plače, odpuščati učitelje ….) Očitno se drugod bolj kot pri nas zavedajo pomena izobraževanja. V medijih so pred kratkim navajali primer, kako avstrijski sindikati razumejo, da je treba varčevati, naši pa ne. Pri tem so pozabili omeniti njihove načine varčevanja. V Avstriji, npr., je vlada napovedala: zamrznitev plač javnih uslužbencev v 2013, zmeren dvig v 2014, prepoved zaposlovanja (izjema sodstvo, izobraževanje, policija) s ciljem zmanjšanja števila delovnih mest v javni upravi za 3 %, premestitve znotraj javne uprave, reforma vlade, parlamenta in zveznega sveta: v naslednjem mandatu naj bi za cca. 10 % zmanjšali število članov vlade, parlamenta in zveznega sveta. Pri plačah učiteljev pa so podali predlog, da bi se zvišale začetne plače (tj. mladim učiteljem!), manjša zvišanja v primeru napredovanj in daljši delovni čas.
Pri nas se bo v šolstvu odpuščalo in nižalo plače. Pa ste kje morda zasledili podatek, da bomo zmanjšali število članov vlade, poslancev in ljudi, zaposlenih po raznih uradih na ministrstvih?
Učitelji smo v zadnjih nekaj letih prihranili državnemu proračunu okoli 967 milijonov evrov zaradi:
1. več let zamrznjenih plač,
2. neizplačanega dela izravnave plačnih nesorazmerij,
3. neizplačanih napredovanj,
4. neizplačane delovne uspešnosti,
5. pa še kaj bi se našlo (izobraževanja …).
Minister Turk piše še o odpuščanju delavcev (http://blog.zturk.com/): »Posledica zgornjih ukrepov je, da bo
programe mogoče izpeljati z manj zaposlenimi. Ocenjujemo, da gre za 1450 ljudi.« Minister navaja, da se bo 700 delavcev upokojilo. Dejstvo je, da če se na šoli zaradi izpolnjevanja pogojev upokoji učitelj angleščine, bo treba zaposliti novega, saj učitelji, ki smo zaposleni na šoli (npr. matematiki, tehniki, geografi …) ne moremo učiti angleščine, saj za to nismo usposobljeni in ne izpolnjujemo pogojev. Varčevanje (100 delovnih mest) vidi v zmanjšanje števila nadur, povečanih obsegov dela, nadobremenitev. Nadur na naši (pa mislim tudi na drugih šolah) ni. Tretja možnost, ki jo minister navaja, je, da: »učitelj**dela skrajšan delovni čas in je več časa doma z družino.« Pri tem pa očitno pozablja, da bodo tudi te družine morale preživeti, kar je s polovično plačo zelo težko. Kar 300 delavcev bi g. Turk zaposlil na programih Evropskega socialnega sklada (odobrenih programov je le 130 – in še to gre za zaposlitev za določen čas).
Po mnenju g. Turka ostane le še 200, za katere, pravi »sem prepričan, da se v dogovoru s sindikati in ravnatelji najde rešitev. Itak se generacije večajo in bo v naslednjih letih kljub strožjim normativom potrebno dodatno zaposlovanje.«
Očitno so pri delavcih, ki bodo ostali brez službe, pozabili všteti tudi čistilke.
Minister Turk o tem pravi (http://blog.zturk.com/): »Normativ za čistilce/-ke se poveča na 1.000 kv. m. (sedaj 900 kv. m.). Obremenitev čistilk se ne bo zvečala, saj so se pogoji dela od leta 1991, ko je normativ nastal, bistveno spremenili - v pomoč čiščenju je danes na voljo bistveno več različnih čistilnih strojev, pripomočkov in boljša čistila.«
Pozabil je omeniti, da povečanje čistilne površine pomeni, da bodo tudi nekatere čistilke ostale brez dela, saj so čistilne površine fiksne, povečanje normativov torej pomeni, da tam, kjer je delo opravljalo 5 čistilk, zdaj zadostuje le 4,5.
Vsi zgoraj navedeni ukrepi vlade, krepko posegajo v naše življenje in so v nasprotju s predlaganim socialnim porazumom, ki ga je predlagala vlada
(http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2012/Socialni_sporazum/120403IzhodiscaSP_2012-2016.pdf),
v katerem piše:
»Podpisniki teh izhodišč si bomo s skupnimi in posameznimi dejavnostmi prizadevali za razvoj in povečanje blaginje ljudi, ki se odraža v kakovosti življenja, visoki stopnji zaposlenosti in učinkoviti pravni varnosti. Takšen razvoj mora zagotoviti čim bolj enake možnosti za življenje vsem ter izboljšati možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje s ciljem, da uresniči svoje osebne in poslovne načrte ter s tem prispeva k osebni sreči in blagostanju družbe kot celote … Posebna skrb države mora biti usmerjena v krepitev učinkovitosti in kakovosti javnega sektorja, v zagotavljanje kvalitetnih in učinkovitih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo. Naloga države je, da poskrbi, da so te storitve dostopne vsem pod enakimi pogoji ter da je zanje zagotovljeno tudi sodno varstvo.«
Če premislimo, kakšne bodo posledice vladnih ukrepov (odpuščanje delavcev, nižanje plač, nižanje socialnih
transferjev …), potem so vse besede v socialnem sporazumu le lepe besede.
Torej – stavkali bomo. Pa ne za povečanje naših pravic, pač pa za njihovo ohranitev!
Za kolektiv Osnovne šole Polje Ljubljana
mag. Polona Theuerschuh
