O varčevalnem zakonu
13.4.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Glede napovedane stavke v vzgoji in izobraževanju je minister dr. Žiga Turk dejal, da je varstvo otrok posebnega družbenega pomena in da bi to morali spoštovati. Zato pričakuje, da bodo vrtci in šole odprti in da bo dobro poskrbljeno za otroke, ki bodo prišli – da bosta vladala red in mir ter da bo poskrbljeno za prehrano. Ne pričakuje pa, da bo potekalo delo po programu. A po napovedih Sviza vemo, da bodo vrata šol zaprta, v vrtcih pa bodo otroke sprejemali le izjemoma. Sicer minister pravi, da je vlada pripravljena na nadaljnje pogovore – tudi koordinacija stavkovnih odborov sindikatov v javnem sektorju pričakuje čimprejšnji poziv vlade na pogajanje – in da vlada lahko še predlaga spremembe, dokler zakon ni sprejet. Slednje naj bi se po pričakovanjih ministra zgodilo v najpozneje v mesecu dni.
Sicer je bil zelo kritičen do sindikatov, ko smo ga vprašali o stavkovnih zahtevah sindikatov glede standardov in normativov, ki imajo prednost pred zahtevami glede plač, a se o tem sploh še niso pogajali: »Od 29. marca o tem ni bilo govora. Zgubili smo veliko časa. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kje je mogoče varčevati, se pogovarjamo o tem, kje bo stavka.«
Koliko naj bi privarčevali?
Po prvih namerah naj bi v izobraževanju, znanosti in kulturi privarčevali 550 milijonov evrov, po zdajšnjih napovedih bodo 262 milijonov evrov. Malo so popustili pri vertikalnih ukrepih, torej pri tistih, ki se tičejo celotnega javnega sektorja, preostala razlika pa je nastala, ker niso našli možnosti za varčevanje. V celoti naj bi vlada privarčevala milijardo in 103 milijone evrov. Za osnovne šole bo tako za 10 odstotkov manj denarja, za srednje 11, za višje 18 odstotkov, visokemu šolstvu bodo namenili 12 odstotkov manj denarja, raziskavam pa 16 odstotkov. Za izobraževanje in usposabljanje kadrov bo 12 odstotkov manj denarja, pri pomoči šolajočih bodo privarčevali 17 odstotkov (pri malicah in prevozih). Pri tem naj bi po ministrovih besedah skrbeli, da se ne bo znižala kakovost izobraževanja in da se ne bo poslabšal materialni položaj socialno šibkih družin ter družin in otrok nasploh. Skušali so zagotoviti, da se ohrani obstoječa raven znanosti, a da se raziskovalce spodbudi k iskanju denarja v tujini s projekti in v gospodarstvu ter k več povezovanju. Varčevanje vidi tudi kot motiv za modernizacijo sistema – da bo denar, ko se začne vračati, padel na plodnejša tla.
Ko so snovali ukrepe, so upoštevali mednarodne primerjave in priporočila OECD (iz leta 2010) – naj tu navedemo, da je to poročilo tedaj dvignilo veliko prahu med strokovno javnostjo. »Rezerve v šolstvu so nastajale od 90. let naprej, ko je število otrok nenehno padalo. Da so se ognili odpuščanju, so tedaj nižali normative in dodatno zaposlovali. A kakovost se je kljub temu slabšala. To ne govori v prid tezi, da manj učencev v razredu nujno vodi k večji kakovosti,« ponavlja minister. Dodal je, da se je tedaj tudi spreminjalo to, kaj spada v redno delovno obveznost in kaj je dodatno delo, da ne bi prihajalo do viškov.
Kaj torej zajema zakon?
Glede plač in drugih izplačil smo že poročali. V vrtcu se bodo skupine povečale za enega otroka. Ta ukrep minister upraviči z evropskim povprečjem, kjer naj bi bilo v skupini od 13 do 14 otrok na odraslega, pri nas pa je v mlajši skupini povprečje 8,3 otroka, v starejši pa 9,4. Podaljšuje se neposredno delo z otroki, krajša sočasna navzočnost vzgojiteljice in pomočnice ter ukinja brezplačni vrtec za nadaljnje otroke (izvzete so socialno ogrožene družine).
V osnovnem šolstvu bodo spremenili šolsko mrežo. Tako bodo večji kraji enoten šolski okoliš, v enem okolišu pa bo lahko samo en razred, ki ne bo polno zaseden. Minister pravi, da pri nas sami normativi niso problematični, to naj bi namreč držalo za povprečje otrok v razredu (19). V državah OECD sedijo v razredu povprečno po dva ali trije učenci več. Za eno uro se bo povečala učna obveznost učiteljev v osnovnih in srednjih šolah – tudi glede tega naj bi zaostajali za povprečno učno obveznostjo v državah OECD. Jutranje varstvo, popoldansko varstvo (po 15.30 uri), dopolnilni pouk (do 15.30 ure naj bi potekal) bo postalo del redne delovne obveznosti in torej ne bo več dodatno plačano. Prav tako naj bi imeli največ podpornega osebja na otroka glede na države OECD, poudarja minister. Zato so zdaj normativ za svetovalno službo vezali na število otrok in ne na število oddelkov. Pričakovati je, da se bo ta sprememba poznala predvsem na šolah, ki imajo manj otrok v oddelkih.
V srednjem šolstvu je ukrepov manj. Minister pravi, da zato, ker so bile že do zdaj financirane kosovno in po glavarini, zaradi česar so bili ravnatelji motivirani zniževati stroške. Zato so za 10 odstotkov povečali le normativ za snažilke.
Združevanje javnih zavodov ostaja, ker naj bi se naloge prekrivale: raziskovanje, zagotavljanje kakovosti, usposabljanje kadrov … Minister vidi v tem priložnost, da nastane močna humanistična razvojno-raziskovalna ustanova, ki bo ministrstvu v oporo pri modernizaciji šolskega sistema.
Odpuščanja
V šolstvu bo 1.450 tehnoloških viškov, 700 jih izpolnjuje pogoje za upokojitev, nekaj naj bi jih službe ohranilo, ker naj bi zmanjšali nadobremenitve in ker želijo nekateri delati za skrajšan delovni čas. Za preostale naj bi poskrbeli s projekti prek evropskega socialnega sklada. Ti naj bi zaposlitve dobili ponovno čez nekaj let, ko se bodo generacije učencev povečale. Zato nameravajo dolžino projektov uskladiti z demografskimi trendi – torej bodo trajali toliko časa, dokler se ne bo povečala potreba po zaposlovanju.
Več avtonomije in svobode
Na podlagi pogovorov z učitelji in ravnatelji je minister sklenil, da bo povečal avtonomijo učiteljev in njihovo svobodo, ko se bodo odločali, kaj poučevati. Meni namreč, da so učni načrti togi in da je preveč administrativnega dela. »Delati bodo morali več in za manj denarja, žal, a poskrbeli bomo, da bodo učni načrti bolj prožni,« pravi minister.
Dogovarjajo se tudi, da bi poenotili informacijsko podporo šol (racionalizacija). Zmanjšali bodo stroške za maturo. Priprave nanjo ne bodo posebej plačane, ohranila pa bo vlogo zaključnega izpita, prav tako se bodo šole še lahko primerjale med sabo. »Nepotrebno pa se zdi, da bi rezultat na maturi pri matematiki vplival na to, ali bo nekdo sprejet na umetniško akademijo.« Pocenili naj bi tudi izpeljavo NPZ.
Investicije se ne bodo ustavile, če posebno ne tiste, ki so vezane na evropski denar. Potekale bodo energetske sanacije, obnove in sanacije šol in vrtcev (pri tem gre tudi veliko denarja iz proračuna lokalnih skupnosti).
