Praznovanje učiteljice Rozalije Kosmač
15.4.2012, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
V Domu upokojencev Kranj imajo pet oskrbovank, ki so dopolnile 100 let. Med njimi sta dve učiteljici. Prva je Zora Marija Frolich, ki je 19. februarja dopolnila 101. leto in o njej lahko preberete prispevek na prvi elektronski strani našega glasila. Debelo leto kasneje, točneje 28. marca letos, pa jih je sto let dopolnila Rozalija Kosmač. Tako kot je v navadi v tem domu, so ji pripravili slovesnost, ki se jo je tokrat udeležil tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. A ne le on, pač pa v imenu Območne organizacije slepih in slabovidnih Kranj tudi njen predsednik Emil Muri. Rozalija, ki je bila obkrožena s sorodniki vseh generacij, je prejela še čestitko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter predsednika republike dr. Danila Türka.
Direktorica doma mag. Zvonka Hočevar je med drugim takole predstavila jubilantko: »Natanko pred 100. leti, 28. 3. 1912, je v Podbrdu na svet prijokala punčka, ki sta jo starša poimenovala Rozalija. Pri dveh letih ji je umrla mama, pri 14-ih je izgubila še očeta. Tako je v najnežnejših otroških letih živela pri teti v Kranjski Gori, kasneje pa sta bila njen dom internata v Škofji Loki in v Ljubljani. Ker je sama močno pogrešala mamino ljubezen, si je vedno želela razdajati svojo ljubezen drugim. Zato se je odločila za poklic učiteljice. Svojo ljubezen in skrb je podarjala učencem v Prekmurju, pri Sv. Lenartu v Selški dolini, na Dovjem v Kranjski Gori in v Ljubljani in jim bila večkrat mama kot učiteljica. Družina ji je vedno veliko pomenila. Dvema hčerama in sinu je dajala vso svojo ljubezen. V veliko veselje pa so ji dva vnuka, štiri vnukinje, tri pravnukinje in trije pravnuki.«
V življenju jo je najhuje prizadela izguba vida. S tem ji je bilo odvzeto vse, kar je tudi v teh zrelih letih rada počela. Veliko je brala, pletla, vezla, rada gledala televizijo in hodila v naravo. A kljub temu ne jadikuje in vedno pravi, da ima pač vsakdo nekaj nad seboj. Do leta1991 je živela v Ljubljani, nato pa se je preselila v Kranj, kjer je živela sama do 22. januarja 2008. Od tedaj je v domu upokojencev. V njem jo vsako leto pred novim letom obišče tudi predsednik gorenjskih slepih in slabovidnih, a doslej je imel vedno to smolo, da je bila Rozalija pri počitku in se nista mogla spoznati. Pravi, da ji zdaj največ ji pomeni lepa beseda. Občutek ima, kot da bi jo z njo nekdo nežno pobožal. Ima pa srečo, da jo vsak dan obišče hčerka Vladka Vončina, ki je bila tudi učiteljica. Ob lepih dnevih se radi sprehajata v okolici doma in obujata spomine, za katere stoletnica pravi, da so edina vez minulih dni …
V imenu stanovalcev doma ji je ob 100. obletnici čestitala Ana M. Makuc. Vsi skupaj pa so ji zapeli napitnici, se posladkali s torto in spremljali, kako se je vpisala v knjigo jubilantov.
Foto: Stanislav Jesenovec
K fotografiji zgoraj: Direktorica doma mag. Zvonka Hočevar, župan MO Kranj Mohor Bogataj in Rozalija Kosmač.
Spodaj levo: Kosmačeva z večino družine.
Spodaj desno: Prisrčen program so vsem prisotnim pripravili otroci iz vrtca OŠ Jakoba Aljaža.
