Znani rezultati opredeljevanja zaposlenih o stavki
10.4.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
V vzgoji in izobraževanju je od 756 zavodov glasovalo 670 zavodov. 662 se jih je odločilo za stavko (98,81odstotka), 8 (1,19 odstotka) zavodov pa se je opredelilo proti ali pa zaradi prenizke udeležbe (manj kot polovica vseh zaposlenih) stavka skladno s pravili Sviza ni bila izglasovana. V kulturi se je od 41 zavodov o stavki opredeljevalo 29 zavodov, in sicer jih je bilo 25 (86,21odstotka) za stavko, 4 pa proti (13,79 odstotka).
V znanosti oz. raziskovanju je v Sviz vključenih 22 zavodov. Glasovanje so v 14 zavodih. 8 zavodov jih je bilo za
stavko (57,14odstotka), 6 proti (42,86 odstotka).
Glede na število zaposlenih to pomeni, da se je v vzgoji in izobraževanju za stavko opredelilo 36.137 zaposlenih, proti
stavki pa 2.488 zaposlenih. V kulturi se je za stavko opredelilo 563 zaposlenih, proti pa 59 zaposlenih. V znanosti pa se je za stavko opredelilo 1.224 zaposlenih, proti stavki pa 200 zaposlenih.Stavka je v zavodu izglasovana, če se zanjo odloči več kot polovica zaposlenih. K opredelitvi so povabljeni tudi tisti, ki nos člani sindikata.
Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja so izidi glasovanja opozorilo, da varčevalni ukrepi niso pravični in niso prav usmerjeni. Sicer pa so se danes ob 18.00 uri sestali z ministrom dr. Žigo Turkom glede standardov in
normativov, obremenitve zaposlenih, opuščanja nekaterih dejavnosti … »Kot slišimo, naj bi bili nekateri ukrepi v zakonu o uravnoteženju javnih financ še ostrejši, kot jih poznamo zdaj,« pravi glavni tajnik in opozarja, da ni mogoče enostransko spreminjati stvari, ne da bi v o tem vprašali zaposlenih. To je namreč stvar socialnega dialoga. Pri spreminjanju standardov in normativov pa se je vlada celo obvezana posvetovati z zaposlenimi, saj tako določa 48. člen
ZOFVI. Prvi sindikalist je bil kritičen tudi do rebalansa proračuna za šolstvo, znanost in kulturo, saj bo denarja manj za 260 milijonov evrov: »Dr. Žiga Turk se bo v zgodovino zapisal kot minister, ki je sodeloval pri največjem krčenju
denarja za področja, ki v razvitem svetu veljajo za tista, ki nas lahko ponesejo iz krize, torej za šolstvo, znanost in kulturo. Pri nas šolstvo predstavlja jedro ukrepov, kot da bi nas želeli kaznovati in ustvarjati razmere, v katerih bodo zaradi slabega javnega šolstva potrebne zasebne šole.« Pri tem se je retorično vprašal, ali naš minister razmišlja o podobnem dejanju, kot ga je storil češki minister za izobraževanje. Četudi je bil eden od članov konservativne vlade, je odstopil,
ker se ni strinjal z drastičnimi varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejel parlament.
V Svizu nasprotujejo vsem ukrepom, ki slabšajo kakovost izobraževanja: »Če je tako hudo, zakaj najprej ne omejijo denarja za zasebne šole in jim tako namenijo 50 odstotkov namesto 85 odstotkov potrebnega denarja. Zakaj ne nehajo financirati zasebnih fakultet?«
Kako bo potekala stavka? Za stavko se do zdaj še nikoli niso odločili v tako velikem deležu. Začela se bo 18. aprila ob 6. uri in prekinila ob 19. uri. Potem bodo stavkovni odbori in glavni stavkovni odbor sproti odločali, kje, kdaj, kako dolgo bodo stavko sprožali. Šole in vrtci bodo tedaj zaprti. Vnaprej pa se bodo skušali s tistimi starši, ki nimajo druge možnosti, dogovoriti, da otrok varno preživi v vrtcu. A to bodo le izjeme. Prvi dan stavke bodo ob 11.55 protestni shodi v nekaterih mestih (če bodo dobili dovoljenje), na katerih bodo izražali stališča do ukrepov. Na področju raziskovalnih dejavnosti bodo pripravili javne tribune, na katerih bodo spregovorili o tem, kakšno je stanje in kakšne so alternativne možnosti
varčevanja. Kjer stavka ne bo izglasovana, bodo delali. Tudi v dijaških domovih bodo dijaki deležni oskrbe, pedagoških dejavnosti pa ne. Stavko lahko prepreči le dogovor z vlado.
