Ogorčeni nad ministrovimi izjavami
2.4.2012, avtor: šr / rubrika: aktualno
Sviz se je danes odzval na izjave ministra dr. Žige Turka. Iz zavodov so dobili tudi že prve rezultate glasovanja o stavki – glasovanje se je začelo danes in se bo končalo 11. aprila – in kot kaže, ne dvomijo v to, da bo izglasovana. Jelka Velički, predsednica glavnega odbora Sviza, je dejala, da to pričakujejo tudi zato, ker so šolniki zelo ogorčeni. Če bo stavka v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi izglasovana, se bo začela 18. aprila ob 7. uri, ob 19. uri pa bo prekinjena. Nato jo bo stavkovni odbor vodil glede na lastno presojo, zato še ni predvideno, kako se bo gibala po državi. 18. aprila pa bodo vrtci in šole zaprti, zaposleni pa bodo na delovnem mestu ali na shodih. Prve informacije pa kažejo, da dovoljenja za
shod v Ljubljani ne bodo dobili. In kakšen so stavkovne zahteve? »Vlada RS naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo. Ukrepe, ki zmanjšujejo javno šolstvo, kulturo in znanost. Ukrep, ki znižuje plače javnih
uslužbencev.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je izrazil tudi ogorčenje nad tem, da bo vlada v četrtek (5. aprila) že sprejemala ukrepe po hitrem postopku, saj so že v pripravi zakoni, ki bodo veljali za ves javni sektor in tudi tisti za šolstvo. To mu je
namreč po njegovih besedah na današnjih pogajanjih potrdil minister za finance dr. Janez Šušteršič. »Kakšen je torej smisel pogajanj, če teh zakonov nismo videli. Težko opišem besede, s katerimi bi opisal zdrs socialnega dialoga, in
to po tem, ko je vlada zagotavljala, da bo socialnemu dialogu vrnila domicilno pravico, ki da ga je izgubil pod prejšnjo vlado,« je ogorčenje izrazil prvi sindikalist. Če bo vlada v četrtek res sprejela ukrepe, to pomeni, »da ne spoštuje temeljnih načel socialnega partnerstva, da je v nasprotju s socialnim sporazumom, v katerem piše, da bo iskala soglasje s socialnimi partnerji, če bo posegala v standarde in normative, in da ne upošteva Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva posvet s sindikati«.
Glavni tajnik se je tudi vprašal, ali je dr. Žiga Turk minister za ali proti šolstvu. O ukrepih namreč meni, da so preobsežni in da predstavljajo središče celotnega varčevanja vlade, če izvzamemo znižanje plač, ki bo zadelo vse javne uslužbence. Opozoril je, da je avstrijska vlada v začetku marca sprejela varčevalne ukrepe z zvišanjem davkov, iz varčevanja pa so izvzeli izobraževanje. Izobraževanje je iz ukrepov izvzela tudi Nemčija, ki tako letos in v prihodnjem letu povečuje denar za to področje. »Pri nas pa nižamo davke in predlagamo niz ukrepov, ki ogrožajo kakovost javnega šolstva. Ministrova trditev, da večanje števila otrok v oddelkih, povečevanje učne obveznosti in nižanje
plač ne bo vplivalo na kakovost izobraževanja, so absurdne. Ker bo kakovost javnega izobraževanja upadla, se bodo povečale potrebe po ustanavljanju zasebnih vrtcev in šol, kar je tudi eden od ciljev koalicijske pogodbe.« K temu je dodal, da drugje vidijo izobraževanje kot enega ključnih dejavnikov za izhod iz krize: »Pri nas pa se zdi, da želimo doseči vse, da bo ljudstvo manj izobraženo, saj tako ne bo sposobno misliti s svojo glavo, elita pa bo že poskrbela zase v zasebnih šolah.« Kot pravo atomsko bombo pa vidi oceno, da bo službo izgubilo do 3.000 strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (in ne desetkrat manj, kot je dejal minister). Zato od dr. Žige Turka zahteva, da dokaže, da bo zaradi ukrepov izgubilo službe le nekaj sto ljudi in ne nekaj tisoč.
V Svizu predlagajo, da vlada podaljša zamrznitev plač v javnem sektorju (s tem naj bi privarčevali 200 milijonov evrov) in da v razumnem času skupaj ugotovijo, kaj je potrebno in smiselno storiti. Ne razumejo, da vlada ne posega v financiranje zasebnih fakultet, zakaj najprej ne neha financirati zasebnega šolstva in šele nato poseže v javno, za katero je odgovorna. Ob tem jo pozivajo, naj najprej poreže vejo sive ekonomije, uredi javna naročila, obreže vejo luksuza in lastnih privilegijev, nato pa naj se loti šolstva.
