Dan brez izločevanj
2.4.2012, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
V petek, 30. marca je bilo v mojem rokovniku vpisanih šest dogodkov, z začetkom ob 9. uri, pa vse do 19. ure. Poti okrog 120 kilometrov. Sončno jutro sva pričela z ženo v vrtcu Ježek na Trsteniku, ki sodi v sklop Kranjskih vrtcev. Ker je nedavni viharni veter grdo strgal zastavo Slovenije, so želeli imeti novo zastavo, po možnosti na daljšem drogu. Željo smo jim uresničili in ob tem doživeli nepopisno veselje otrok, ki so potem, ko je njihova vzgojiteljica skozi okno namestila drog in zastavo na nekoliko nepriročen nosilec, začeli vzklikati: »Zmaga! Zmaga! Kako lepa je slovenska zastava!« (zastava Slovenije, ker slovenska je narodna zastava brez grba, op.p.) Skrbne vzgojiteljice, ki s polnimi čustvi vzgajajo te otroke v ljubezni do domovine in njenih simbolov, jih niso motile, ko so otroci skozi okno opazovali novo pridobitev, za katero nam je danes (2. 4. 2012) ravnateljica Irena Pavc zapisala: »Sedaj pa lepo visi in je vidna že na daleč."
Sedemdeset let smrti učitelja Staneta Žagarja
Petka, 23. 3. in 30 .3., in sobota, 31.3., so bili dnevi, ko so se s štirimi spominskimi prireditvami spomnili 70. obletnice smrti učitelja in kasnejšega narodnega heroja Staneta Žagarja (19. 2. 1896, Žaga pri Bovcu – 27. 3. 1942, Mali Rovt nad Crngrobom). Prvi petek so učenci od 6. do 9. razreda Žagarjeve šole za športni dan obiskali mesto spopadov 1942. leta na Malem Rovtu ter izvedli pri spomeniku program. Janez Šifrer jim je razložil, kaj se je 27. 3. 1942 dogajajo na tem ozemlju in zakaj je padlo petnajst partizanov. Učenci nižjih razredov so 30. marca v avli šole prisostvovali programu, ki so ga pripravili učiteljica Jana Kovač in učenke 7.c razreda Sonya Gautan, Gabrijela Podržaj, Liza Komar in zbor, kjer je naprej zapel Gal Grobovšek. Sonya je prebrala nekaj dejstev o Stanetu Žagarju in šoli, ki v letošnjem letu slavi pol stoletja te stavbe. Dosedaj sta jo vodila ravnatelja Janko Štefe in Niko Slapar, kateremu gre zasluga, da v samostojni Sloveniji ni izgubila prvotnega imena po učitelju, ki je služboval na Koroškem, v Gorjah pri Bledu in na Dobravi pri Kropi Tam je bil kar osemnajst let. Njegovo ime je ohranila tudi šola v Lipnici. Nagovor je zaključila z besedami: »Vesela sem, da imena šole niso spremenili, saj si ne morem predstavljati, da bi na vprašanje, kam hodim v šolo, rekla drugače, kot: hodim na Žagarjevo šolo.« Sedanja ravnateljica Fani Bevk skrbno goji šolsko tradicijo in jo plemeniti z najrazličnejšimi novostmi
Kot nekdanji radijski voditelj verjetno bolj pozorno poslušam pesmi kot večina poslušalcev. Tako sem tudi ugotovil, da v priljubljeni partizanski pesmi »Janez, kranjski Janez« še danes v Sloveniji častimo rdečo-belo-modro zastavo, ki je po razporedu barv zastava sosednje Hrvaške in tudi zaključek »nismo sužnji više«, je za učence, ki se ne učijo več srbo-hrvaščine, tako rekoč nerazumljiv.
V vojašnici Kranj
O slovesnosti v vojašnici, na kateri sta spregovorila namestnik poveljnika Vojašnice Kranj, podpolkovnik Vlado Pakiž in župan MO Kranj Mohor Bogataj in nastopili učenci OŠ Staneta Žagarja z recitacijami in Darja Resnik Debevc iz Kulturno umetniškega društva Bitnje s petjem in recitacijo, le toliko, da nisem pričakoval, da bo pred to spominsko slovesnostjo ozvočevalec vrtel popevke v italijanščini. Darji Resnik-Debevec iskreno čestitam za zapeto in povedano partizansko pesem, le čigavi sta, bi verjetno radi vedeli vsi prisotni. Na vseh omenjenih mestih so k spomenikom položili spominske venčke.
Folklorna skupina polna mladosti
Profesorica razrednega pouka OŠ Stražišče Barbara Rozman in ena od umetniških vodij AFS Ozara s Primskovega v Kranju, Anita Peteh sta bili po povedanem glavni vsebinski nosilki izvirne razstave Razkriti kotički Ozare, ki je prvi veliki dogodek v okviru praznovanja 60. obletnice KD AFS Ozara. Dejansko omogoča, da spoznamo izjemno vitalno akademsko folklorno skupino in dejavnosti njenih članov tudi v zaodrju. Pred 13. in 14. aprilom, ko bodo izvedli slavnostna nastopa ob obletnici – z izvirno zgodbo ju bo povezoval letošnji prejemnik Viktorja za življenjsko delo, Primskovljan Mito Trefal in v dnevih jubileja, si jo je vsekakor vredno ogledati. Tudi šolarjem bi razkrila, kako hvaležno in radoživo je sodelovanje v taki skupini.
Moč glasbe in petja
Petkov večer sva zaključila v večnamenski dvorani Osnovne šole Cvetka Golarja na Trati pri Škofji Loki. Na tej najbolj množični prireditvi tega dne je bilo kljub večerni uri tudi veliko mladih. Med izvajalci in gledalci-poslušalci. V medpasijonskem času med uprizoritvami znamenitega prvega gledališkega dela v slovenščini Škofjeloškega pasijona očeta Romualda, 2009-2015 so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor Sv. Stanislava, Komorni zbor
Megatreon, Pevski zbor Lubnik in solisti Marta Močnik Pirc, Theresa Plut, Marcos Fink in Matej Vovk pod vodstvom skladatelja in dirigenta Damijana Močnika izvedli njegovo delo Pasijon po Janezu. Čudovito in pretresljivo.
Zadovoljen sem, da sem ta dan lahko z ženo preživel med tolikimi mladimi ustvarjalci in zmagovalci, ki znajo za vzor starejšim gojiti najplemenitejše iz naše Slovenije. Katerega koli časa!
Fotografije: Stanislav Jesenovec
Zgoraj: Celovito, pravilno urejena zastava Slovenije na vrtcu Ježek na Trsteniku.
Spodaj levo: Za Staneta Žagarja so učenci iz istoimenske kranjske osnovne šole izvedeli: »Bil zelo dober učitelj in učenci so ga imeli radi.«
Spodaj desno: Priznani slovenski skladatelj, orkester, solisti in zbori so izvedli veličastno skladbo.
