Kaj pa svoboda govora in človekove pravice?
16.3.2012, avtor: Bojan Lipovec, prof. geografije, diplomirani etnolog in kulturni antropolog / rubrika: aktualno
V teh dneh me je globoko pretresla okrožnica, poslana vsem osnovnim šolam in vrtcem s strani Mojce Škrinjar, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje znanost, kulturo in šport, z naslovom REFERENDUMSKA KAMPANJA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU (z datumom 9. 3. 2012).
Kot učitelja državljanske in domovinske vzgoje ter etike, po novem državljanske kulture, me je zbodlo zlasti slednje: »Z namenom, da bi se delo po vrtcih in osnovnih šolah izvajalo čim bolj nemoteno, predlagamo, da se v obdobju, ko poteka referendumska kampanja, izogibate temam, ki so povezane z Družinskim zakonikom.«
Glede na naveden citat se mi poraja cel kup vprašanj.
Mar ni dolžnost učitelja, da je informiran in aktualen?
V pouk naj bi vnašal aktualne teme, ki bi jih povezoval z učnim načrtom. Kolikor sem seznanjen v nižjih razredih osnovne šole učni načrt predvideva pri pouku družbe temo Družina. Jo lahko učitelj posreduje, ne da bi razgovor nanesel na Družinski zakonik? Učni načrt državljanske vzgoje v 7. razredu postavlja vprašanje demokracije. Učence moram naučiti, kaj pomeni posredna in neposredna demokracija, kaj je referendum. Naj torej tega, ki je časovno najbližje, spregledam?
Mar ni pravica otroka v tej državi, da je informiran?
Živimo v informacijski družbi. Učenci so v stiku z mediji na vsakem koraku (internet, televizija, radio, časopis). V kolikor se mu bo porajalo vprašanje, ki ga je zasledil na televiziji, mu torej ne smem odgovoriti; ali ga naj zavrnem, češ da ni zrel za takšno vprašanje? Morda moram celo reči, da to vprašanje ne sodi v šolo in naj vpraša pri verouku, saj tam (kolikor vem) podobnih navodil niso dobili.
Mar ni temeljna človekova pravica tudi pravica do svobode govora?
Tudi to je tema, ki jo moram po učnem načrtu državljanske vzgoje za 7. razred poučevati. Le kako, ko pa mi je
s strani državne sekretarke predlagano, katerim temam se moram izogibati?
Komu je Družinski zakonik namenjen?
Kolikor vem, najprej otrokom in njihovi zaščiti pred zlorabo. Ureja področje družine. Torej je napisan za njih! Jaz kot učitelj pa moram molčati, kaj šele, da bi jih na to opozarjal. Poslan je bil v referendumsko presojo množicam. Verjetno zato, da se o njem govori.
Mar učitelji nismo dovolj izobraženi, da sami ocenimo, katere teme in na kakšen način lahko podamo otrokom?
Za poklic učitelja je zahtevana visokošolska izobrazba. Da smo jo dosegli, smo potrebovali mnogo let in prešli mnogo preizkušenj. Naše diplome niso kupljene, pač pa dosežene. V poklicnem življenju smo prešli skozi mnogo vlad, nič koliko reform šolstva. Smo senzibilni na spremembe v družbi, zato menim tudi dovolj razsodni, da znamo dogajanje v družbi posredovati učencem na primeren način.
Bo postala praksa te vlade, da nam predlaga, katerim temam naj se izogibamo?
Kolikor mi je znano, je bila to praksa nekega drugega režima. Sam sem se v njem izobrazil skozi usmerjeno izobraževanje, družbenomoralno vzgojo in samoupravljanje s temelji marksizma. Mislim, da se ne želimo vračati korak nazaj, vsaj pri svobodi govora ne.
Katere bodo naslednje teme, katerim se bomo morali ogibati?
Bo naslednja okrožnica letela na istospolnost, enostarševske družine, pravico do veroizpovedi, revščino, tujce, Rome?
Ali s tem, ko se o nekem problemu ne govori, tega problema ni?
Po mojem ne. Se pa bojim, da bo jutri res bolje biti tiho, kot pa z zavestjo živeti z nečim, kar v družbi obstaja, in o tem govoriti.
Kaj menijo o tem ravnatelji?
Res o tej temi ni nobenega govora na številnih posvetih, katerih se udeležujejo? So res dolžni nekritično posredovati takšne okrožnice učiteljem? Se mar slepo strinjajo? Je torej problem rešen, ko se okrožnica obesi na oglasno desko?
Kakšno je o tem mnenje Sviza?
Mar to ni poseg v integriteto učitelja? Bomo v prihodnje še vzgajali in izobraževali, ali samo posredovali tisto, kar nam bo diktirano?
Kaj pa varuhinja človekovih pravic?
Žal dejanje državne sekretarke vidim le kot kratenje človekovih in otrokovih pravic do informiranosti in do svobode govora.
Rad bi poudaril, da okrožnica striktno nagovarja učitelje, naj se ogibamo temam, povezanim z Družinskim zakonikom. Ne govori o temi referendumske kampanje. Ta je očitno dobrodošla. Sprašujem pa se, kdo bo v tej kampanji pridobil. Otroci vsekakor ne.
Veliko je torej vprašanj, ki se mi porajajo. Želel bi si odgovorov. Odgovorov zase, za otroke, za družbo. Čas, v katerem živimo, je neprijazen. Z dejanji, kot je okrožnica državne sekretarke Mojce Škrinjar, se mi zdi manj obetaven tudi v prihodnosti.
Menim, da sem upravičeno prizadet, zato si želim odgovorov. Želim si, da državna sekretarka umakne to obvestilo in se opraviči vsem učiteljem, ki jih očitno pojmuje kot osebke brez hrbtenice in lastnega jaza.
Želim si, da se ustanove, pristojne za navedene teme, odzovejo. Odzovejo v prid otroka, v prid pravic v družbi, v prid lepših časov.
