Jezik in mladi
2.3.2012, avtor: (info) / rubrika: aktualno
Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ UP) je 2. marca letos ob nedavnem dnevu materinščine gostil dijake in njihove profesorje ter širšo javnost na javni razpravi na temo »Jezik in jeziki mladih«. V sklopu študijskih programov UP FHŠ, tako tudi Slovenistike, fakulteta želi odpirati razpravo na nekatere najaktualnejše teme; jezik mladih je gotovo pomembno vprašanje, povezano z razvojem družbene interakcije. To je pokazala tudi številčna udeležba učiteljev, raziskovalcev, študentov, dijakov iz primorskih srednjih šol (Koper, Izola, Piran, Nova Gorica) in drugih udeležencev, ki so zapolnili amfiteatrsko predavalnico.
Na javni razpravi, ki jo je vodila dr. Vesna Mikolič, jezikoslovka in dekanja UP FHŠ, je bila predstavljena tudi 2. izdaja Slovarja izolskega slenga. Uvodne misli so predstavili Lilijana Gustinčič Furlan, prof. slovenskega jezika na Gimnaziji
Piran, Bojana Milutinović, prof. slovenskega jezika na Srednji gostinski turistični šoli Izola, Elen Slavec, prof. slovenskega jezika na Gimnaziji Koper, Senija Smajlagić, prof. slovenskega jezika na Srednji ekonomsko - poslovni šoli
Koper, Maša Rolih, doktorska študentka slovenistike na UP FHŠ, Erik Toth, soavtor Slovarja izolskega slenga in doktorski študent zgodovine na UP FHŠ, Mirna Buić, soavtorica Slovarja izolskega slenga in doktorska študentka
lingvistične antropologije na UL FF.
Ob predstavitvi Slovarja izolskega slenga je bil izpostavljen pomen slenga za identifikacijo mladih s svojimi sovrstniki, prav tako je razprava pokazala na pestrost, dinamičnost in ustvarjalnost govorice mladih. Razprava je pokazala
tudi na večplastnost sporazumevanja mladih in njihovo sposobnost, da se prilagajajo različnim okoliščinam realnega in virtualnega sveta v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju. Mobilnost in diferenciranost sodobne družbe
še pospešujejo novi mediji, ki omogočajo najrazličnejše načine komunikacije, v sporazumevanju se prilagajamo različnim »avtoritetam«, knjižna norma ni edini kriterij učinkovitega sporazumevanja. Seveda pa se je odprlo tudi vprašanje, ali
bo razvoj pismenosti šel tudi v slovenskem prostoru vedno bolj v smer družbenega razdvajanja na družbeno elito, ki bo pismena v polnem pomenu besede in bo obvladovala tudi najvišje jezikovne zvrsti in najzahtevnejše govorne položaje,
ter na množico polpismenih, ki bo zmožna razumevanja in tvorjenja predvsem govorjenih besedil in njim sorodnih besedil v novih medijih. Pri tem se je opozorilo na spreminjanje bralnih navad mladih, kar pa ne pomeni nujno, da mladi
danes manj berejo. Mladi udeleženci razprave so namreč predstavili široko paleto zelo različnih besedil, s katerimi so vsak dan v stiku, bodisi preko spleta bodisi drugih medijev. Udeleženci razprave so se strinjali, da so pomembne
jezikovne izbire mladih, tako različnih jezikov kot različnih jezikovnih zvrsti.
Razvijati je potrebno predvsem zavest o jezikovni rabi in zmožnost sporazumevanja v najrazličnejših okoliščinah. Samo tako se bo ohranila raznolikost jezika, ki bogati vsakega posameznika in družbo kot celoto.
