Vojnomir iz Karnija
14.2.2012, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: zanimivo
V desetem letu obstoja stalne arheološke razstave Železna nit v šestih sobah Gorenjskega muzeja v Mestni hiši na Glavnem trgu v Kranju sta direktorica muzeja Marija Ogrin in muzejska svetnica, doktorica arheologije Verena Vidrih Perko predstavili prvi vodnik in katalog o tej razstavi. V njem zvemo, da sta jo začela snovati terenski arheolog, kustos Andrej Valič in takratna ravnateljica muzeja mag. Barbara Ravnik Toman. Pomembne prispevke pa so k njeni podobi in sporočilnosti dodali še arhitekt Željko Kovačić, scenarist Zoran Kodrnja, mojster zvočnih prostorov Boštjan Perovšek ter fotograf Tomaž Lauko. Potem ko je direktorica muzeja Marija Ogrin označila arheologijo kot vedo, ki gradi preteklost na materialnih dokazih, je Verena Vidrih Perko skušala odgovoriti na trajni vprašanji, in sicer: Kdo smo in od kod prihajamo? Dr. Ivan Turk, dr. Anton Velušček, dr. Timotej Knific, dr. Milan Lovenjak, Tadeja Šubic, dr. Milan Sagadin, Polona Draškovič Križnar, dr. Peter Turk, Eva Kocuvan, mag. Irena Sivec, dr. Andrej Gaspari, Brina in Miha Kunstelj, mag. Draško Josipovič, dr. Boštjan Odar, Judita Lux, Nataša Magajne so vsak po svoje prispevali k temu, da je postal razstavni katalog tudi zanimiv vodnik po preteklosti Gorenjske. V vodniku, ki zajema dobro polovico knjige, ki ima nad 80 strani visokega formata, napeto opisujejo čas od kamene dobe do naselitve in ustalitve staro Slovencev v Karnioli, katere središče je bil Karnij, sedanji Kranj. S slikovnim gradivom ponazarja izjemno preteklost, ki jo je zaradi številnih novih odkritij kranjskih arheologov v času samostojne Slovenije vredno spoznati in z njo krepiti slovensko identiteto. Vodnik vsebuje tudi slovarček manj znanih izrazov in navede nad štirideset naslovov uporabljene literature. V nadaljevanju je na dobrih dvajsetih straneh natančen katalog zbirke Železna nit, h kateremu je dodana še navedba in opis arheoloških obdobij ter predstavitev avtorice. V Gorenjskem muzeju v Kranju je poleg navedenega na začetku prispevka zasnovala odmevno razstavo Zlata doba Karnija, ki jo je kasneje pospremila tudi z arheološko pravljico Pripovedka iz Karnija. Opremljena je z izvrstnimi ilustracijami akademskega slikarja Rudija Skočirja. V času, ko Kranj dobiva obnovljeno mestno obzidje s stolpi, trdnjavo Škrlovec, gradom Kiselstein, Lovskim dvorcem ter poletnim prizoriščem, ki bi bilo upravičeno poimenovano Vojnomirovo in ne Lunino, je to delo lahko spodbuda, da se spet napotite na ogled arheološke razstave Železna nit in okrepite vedenje o koreninah slovenstva.
Foto: Stanislav Jesenovec
K fotografiji zgoraj: Dr. Verena Vidrih Perko z vodnikom in katalogom v roki.
Spodaj levo: Rimljani iz Emone so imeli obsežne posesti s podeželskimi vilami na škofjeloško-kranjskem in mengeško-kamniškem polju ter v polhograjski kotlini. Emona je imela v času največjega razcveta okrog tri tisoč prebivalcev. Rimska podeželska vila v Žabnici je imela z zemljišči do 10 tisoč m2 površine.
Spodaj desno: Direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju Marija Ogrin in dr.Verena Vidrih Perko ob predstavitvi vodnika in kataloga.
