Novi minister
13.2.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
»Jasno je, da brez odličnega sodelovanja s pedagoškimi delavci ne moremo pričakovati napredka. Dobre šolske sisteme imajo v državah, v katerih se najboljši posamezniki odločajo za pedagoške poklice. K temu pa pripomore predvsem ugled poklica. Zato si bom nadvse prizadeval, da bo ta poklic še bolj cenjen in ugleden. Seveda sta pomembni tudi plača in možnost za napredovanje, a glede na zdajšnje družbene razmere moram prositi za zmernost, za pripravljenost na to, da te čase prevedrimo.« Tako je novi minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport dr. Žiga Turk odgovoril za Šolske razglede, ko smo ga ob primopredaji poslov, 13. februarja letos, vprašali, kaj bi sporočil učiteljem glede na to, da se je v uvodu predstavil kot minister uporabnikov, torej učencev, študentov, staršev … Glede napovedanega zviševanja normativov pa je upal, da odpuščanje pedagoških delavcev ne bo potrebno. »Pomembno je, da bi vlada pozvala vse, ki izpolnjujejo pogoje za polno upokojitev, da bi o tem razmislili in mlajšim omogočili zaposlitev.«Največji dolgoročni izziv na področju šolstva pa vidi v prenovi vseh ravni izobraževanja za postindustrijsko družbo, za kar si po njegovih besedah prizadevajo tudi na tujem. Kako torej vzpostaviti nov sistem, ki bo deloval.
Naloga, s katero se bo spoprijel takoj, pa je rebalans proračuna, ki količine denarja za njegove resorje ne bo povečal, temveč zmanjšal. Zato bodo morali varčevati, a še ni mogel napovedati, katerih direktoratov ali služb ne bo več. Na vseh ministrstvih, ki jih je prevzel, pa se je srečal z navado, da so trošila več, kot je bilo zdržno.
Sicer pa ga zanima, kako doseči, da se bo denar dobro porabil za kakovostno delo z mladimi, kako doseči, da se bo čim več uradnikov ukvarjalo prav s tem. S predhodnikom dr. Igorjem Lukšičem sta spregovorila tudi o tem, kako doseči, da bi se več mladih vpisalo na poklicne šole in da bi jim bilo vseeno omogočeno nadaljevati študij tudi na univerzi. Tudi sam je prepričan, da imamo kakovostni izobraževalni sistem in znanost, zato ne bo popravljal, kar ni polomljeno. Sprejel pa bo nasvete. Priporočil OECD se ne bo držal kot pijanec plota, a tudi ne bo zavračal vsake tuje pameti.
Glede univerzitetne ravni razmišlja, kako organizirati podporne in nadzorne institucije, kako zagotoviti resnično avtonomijo univerzam, kako se spoprijeti s fiktivnim vpisom in socialno varnostjo študentov in kako spodbuditi raziskovalce k večjemu sodelovanju v evropskih projektih. O tehnološki univerzi pa je po njegovem mnenju treba resno razmisliti, a je ne ustanoviti na vrat na nos.
Dejal je, da se bo pri delu opiral na uradno sprejete dokumente, kot so denimo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, Nacionalni program visokega šolstva in Drzna Slovenija, a da jih ima vlada pravico dopolniti in spremeniti. Strokovnjaki, tako minister, pa morajo najti odgovor, kako v množičnem izobraževanju razvijati talente vsakega otroka.
Glede toliko omenjanih šolnin si želi, da jih ne bi bilo treba vpeljati. Če pa se jim ne bo mogoče ogniti, se zavzema za rešitve, ki študente ne bodo stale nič - z ustreznimi finančnimi mehanizmi. Z napovedano spremenjeno vlogo mature se strinja, saj meni, da bi morale imeti fakultete več možnosti odločati, koga bodo sprejele. S tem, ko bi dali večjo težo sprejemnim izpitom, naj bi tudi olajšali prehod iz poklicnega šolstva na univerzo.
