Udarili po mizi
3.2.2012, avtor: mz / rubrika: aktualno
Na tokratni seji (2. februarja letos) je strokovni svet za splošno izobraževanje obravnaval veliko vsebinskih zadev. Najburnejša razprava je sledila predstavitvi evalvacijske študije o razvoju državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji. Sprožila je ogorčene in celo užaljene odzive, a prav nasprotno je študija o uspešnosti romskih učencev požela aplavz. Obe so pripravili – seveda ne isti – sodelavci ljubljanskega Pedagoškega inštituta.
Pri prvi omenjeni študiji gre za analizo učnega načrta, ki nikoli ni zaživel v praksi, saj so ga pred tem že popravili, ko so posodobili učne načrte za osnovno šolo. To se je zgodilo med potekom same evalvacije. Z njo so nadaljevali, saj se ne nanaša le na učni načrt, v katerem so sicer odkrili veliko napak, predvsem glede ciljev. Opozorili so na obrobni položaj etike v predmetih, ki jo zajemajo, zato naj se ji nameni več pozornosti, nadalje da ima predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika malo ur, vsebinsko pa je obsežen … V razpravi je bilo slišati, da je poročilo slabo, da želijo avtorji prikazati pripravljavce učnega načrta kot cepce, da se poslužujejo nepotrebnega pobalinskega cinizma, da z bizarnim spakovanjem žalijo bralce, da je čutiti njihovo politično orientacijo, da vsebuje samoplagiatorstvo … Svet je nato avtorje opozoril, da je najpomembneje, kako se učni načrt izpeljuje in kdo to počne, ob tem pa naročniku študije predlagal (Svetu za evalvacijo, op. p.) naj ugotovi, ali je prišlo do etičnih ali pravnih kršitev.
Nič novega – žal …
Poročilo o Nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) ne odkriva nič novega. Še vedno imajo učenci težave na višjih taksonomskih ravneh. Razlika med spoloma se je pojavila le pri slovenščini in to na račun tvorbnih nalog. Izkazalo se je, da bi morali ugotoviti, kaj pri tem predmetu počno na Gorenjskem, saj se ta regija uvršča na vrh. Pri geografiji se je zboljšalo delo s slikovnimi nalogami, izkazalo pa se je, da nekateri standardi znanja niso ustrezni. Pri angleščini je distribucija pomaknjena v desno, kar je lahko posledica tega, da otroci še dodatno obiskujejo pouk angleščine. Še bolj pa bi bilo treba razvijati natančno branje in poslušanje ter pisne zmožnosti. Podobno velja za nemščino. Otroci s posebnimi potrebami se še zmeraj odrežejo slabše (za 19 odstotnih točk), četudi naj ne bi bilo tako. /.../
Učitelji, ravnatelji, starši – v en glas
Pri evalvaciji predmetnika osnovne šole se je izkazalo, da učitelji, ravnatelji in starši menijo, da je število ur pouka v vseh triletjih ustrezno, da so jesenske počitnice predolge, zimske pa prekratke, da je število ur izbirnih predmetov ustrezno, želeli pa bi si več izbirnosti. Večina staršev zunajšolskih dejavnosti ne bi priznala kot obvezne izbirne predmete, večina učiteljev in ravnateljev pa bi priznala nekatere od teh dejavnosti. Tujim jezikom, športu, umetnosti, tehniki in tehnologiji po mnenju večine namenimo premalo ur, nihče pa ne bi dodal kakšnega novega predmeta, premalo ur je namenjenih tudi oddelčni skupnosti. Ustrezneje bi bilo treba umestiti prvi in drugi tuji jezik v predmetnik … /.../
Nič več zadnji hip
Z evalvacijo uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli so želeli odkriti, zakaj so na nekaterih šolah ti učenci uspešnejši kot na drugih. Ob tem so oblikovali tudi vrsto priporočil, kako zboljšati delo z njimi, in opozorili, da so pri opazovanju pouka opazili ravnanje, ki v šolo ne spada.
/.../
Poročilo bo v celoti objavljeno v prihodnji številki Šolskih razgledov.
