Pogled na izobraževanje 2011
21.12.2011, avtor: šr / rubrika: aktualno
Analiza je razkrila, da plače slovenskih učiteljev nikakor niso previsoke. Izkazalo se je, da so nižje od povprečja v državah OECD, in sicer ne glede na to, za katero raven izobraževanja ali obodobje kariere gre. V Sloveniji učitelji porabijo nekoliko manj ur za neposredno delo v razredu, kot je povprečje držav OECD, a se je primerjavi z letom 2008 v Sloveniji število ur povečalo, v državah OECD pa zmanjšalo.manj učencev v oddelku, in sicer v povrečju 18,5 učencev v osnovnem izobraževanju (v državah OECD 21,4). Prav tako imamo manj učencev na učitelja, kot je povrečje OECD. V osnovni šoli na enega učitelja naštejemo 16,7 učencev, v srednjem pa 14,3. A število učencev na učitelja se od leta 2008 povečuje na vseh ravneh izobraževanja.
V predšolski vzgoji imamo med vzgojitelji kar 98,2 odstotka žensk, v osnovni šoli 97,5 odstotka učiteljic in v srednji šoli 65,4 odstotka, kar je nad povprečjem držav OECD. Na terciarni ravni je le še 36,6 odstotka žensk - to pa je nekoliko pod povprečjem držav OECD.
Starostna struktura učiteljev v Sloveniji je podobna povprečju držav OECD in tudi starost učiteljev ni tako visoka, kot jev državah OECD. V osnovni in srednji šoli je največ učiteljev starih od 40 do 49 let, pri čemer jih je nekoliko več v osnovni šoli. Mlajših učiteljev do 40 let je v osnovni šoli 41 odstotkov, v srednji šoli pa 37. Učiteljev, starejših od 50 let, je v srednji šoli 29 odstotkov, v osnovni pa 19 odsotokov. Starejših od 60 let je v osnovni šoli zelo malo, štirikrat več jih v srednji šoli.
Kaj se je še izkazalo? Med 27 državami OECD je Slovenija v vrhu glede na delež mladih, ki do 25 leta starosti končajo srednjo šolo. To uspe kar 96 odstotkom mladih, v OECD pa 82 odstotkom. Drugače pa je na univerzitetni ravni, na kateri do 35. leta starosti pri nas diplomira 26,8 odstotka mladih, v OECD pa 38,6 odsotoka. Po tem se uvrščamo na skoraj na dno lestvice. Delež mladih, starih od 15 do 19 let, ki so vključeni v izobraževanje, se povsod povečuje. Leta 1995 jih je bilo v srednji šoli 73 odstotkov, leta 2009 pa 82 odsotkov. V Sloveniji pa se je leta 2009 v srednjo šolo vpisalo kar 91 odstotkov. Nadpovprečni smo tudi po vpisu na terciarno raven (34 odstotkov), po čemer se uvrščam takoj za skandinavske države. A tam večji delež mladih študij uspešno konča.
Še zmeraj ohranjamo našo posebnost pri razdelitvni denarja med ravni izobaževanja. Leta 2008 smo za otroke v vrtcu namenili 8.029 ameriških dolarjev na otroka (OECD v povprečju 6.254 dolarjev), na učenca 9.287 dolarjev (OECD 7.065 dolarjev), za dijaka 8.555 (OECD 8.852 dolarjev) in za študenta 9.263 dolarjev (OECD 18.258 dolarjev). Podpovrečni smo tudi glede na skupni delež javnega denarja, ki ga namenimo za šolstvo. Leta 2008 so mu države OECD namenile 6,1 odstotka BDP, Slovenija le 5,4 odstotka (to je za dva odstotka manj kot leta 2007). A delež BDP za izobraževanje se je v letu 2009 kljub krizi povečal na 5,7 odstotka in se letos ni zmanjšal. Kako je v drugih državah? Več kot 7 odstotkov BDP mu namenijo Danska, Islandija, Izrael, JužnaKoreja, Norveška in ZDA, samo 4,5 odstotka ali še manj pa Češka in Slovaška.
Naši učenci imajo v primerjavi z vrstniki v OECD 300 ur manj pouka. Ko gre za obvezne vsebine, pa od 70 do 100 ur manj. Pri otrocih, starih od 9 do 11 let, namenjamo le 16 odstotkov časa za branje, pisanje in literaturo, v OECD 23 odstotkov. Za matematiko pa imajo v tej starosti enak delež ur, za naravoslovje celo odstotek več. Podobne razlike so tudi v starostni skupini od 12 do 14 let. Pri nas imajo na voljo 3 odstotke manj ur za branje, pisanje in literaturo, za naravoslovje pa prav toliko več. Pri matematike so izenačeni s povprečjem.
