50. obletnica smrti Gustava Šiliha
12.12.2011, avtor: Renata Škodnik / rubrika: zanimivo
Le malo je ljudi, ki bi znali odgovoriti na vprašanje, kdo je bil Gustav Šilih. Mož, ki je s svojimi strokovnimi deli oral povojno ledino na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgojil številne generacije učiteljev, postaja v sodobnem slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu vse manj poznan tudi med učitelji in profesorji. V tem letu smo 24. novembra obeležili 50-letnico njegove smrti, zato smo se v naši osnovni šoli odločili, da obudimo spomin nanj. Spomladi smo organizirali projektni dan, ki je učencem približal njegovo osebnost in dela. 1. decembra letos pa smo naš projekt sklenili s slavnostno akademijo v Domu kulture Velenje.
Gustav Šilih se je rodil 31. julija 1893 v Velenju. Bil je profesor in več let ravnatelj mariborskega učiteljišča. Poučeval je pedagogiko, slovenščino in nemščino. Bil je ena osrednjih povojnih pedagoških osebnosti na Slovenskem, saj bi brez njega težko prikazali takratno znanstveno pedagoško doživljanje, še več, bil je splošno priznan strokovnjak in pedagoška avtoriteta tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Šilihovo pedagoško strokovno pisanje obsega prek 300 bibliografskih enot. Bil je organizator pedagoških tečajev v Mariboru in urednik Roditeljskega lista ter Pedagoškega zbornika. Napisal je številna dela, ki sodijo med najvišje dosežke slovenske pedagogike, najbolje sta bili sprejeti Vzgoja naših otrok (1955) in Očrt splošne didaktike (1961). Lotil se je tudi pisanja leposlovja. V mladinski literaturi sta znana dolinska bajka Nekoč je bilo jezero in roman Beli dvor, ustvaril je dramo Kaverna ter se preskusil tudi v pesništvu. Bil je predsednik Pedagoškega društva, ki je pedagoškim delavcem nudilo veliko oporo. Leta 1952 je v Mariboru ustanovil vzgojno posvetovalnico in jo vodil do smrti leta 1961.
Profesor Šilih je ozaveščal takratno družbo o vzgoji, pomenu družine, vzgojnih načelih, napakah in vzgojnem vplivu širšega okolja. Povojni čas je bil v marsikaterem pogledu podoben 21. stoletju. Tudi takrat je zaposlenim materam primanjkovalo časa, da bi se ukvarjale z otroki, zato so mnogi preživljali čas s starimi starši ali kar na ulici. Šilih je ugotavljal pomanjkanje delovnih navad, pojave sebičnosti in laži, raznih oblik strahu in neprimernega vedenja. Tudi danes se v vzgoji pogosto srečujemo s starši brez časa in znanja, kako vzgajati otroke, in marsikateri Šilihov nasvet še vedno koristi pri reševanju problemov. Kot sodobna znanost se je tudi Šilih v času, ko je bila palica še nekaj običajnega pri vzgoji, zavzemal za vzgojo brez kazni. Iz njegovih besed se je čutilo človečnost in skrb za reševanje težav, izstopala je tudi njegova skromnost, s katero je ponujal svojo pomoč in znanje. Svoje bogato znanje je učencem, staršem in sodelavcem znal ponuditi na preprost in razumljiv način, predavanja je bogatil s konkretnimi primeri iz življenja. Na svojih učencih je pustil ogromen pečat, pripovedujejo, da jih je oblikoval po svoji podobi, jim vcepljal svojo ljubezen do pedagoškega poklica, odgovornost in humanost.
V šoli, ki se ponaša z njegovim častitljivim imenom, smo se odločili, da v letu, ko se spominjamo 50-letnice njegove smrti, obudimo njegovo ime in njegova dela s projektnim dnevom. 14. aprila smo organizirali 21 delavnic, v katerih so učenci spoznavali Šilihovo življenje, dela, načela, še živeče sorodnike in poustvarjali v njegov spomin. Učenci so v delavnicah najprej spoznali življenje in dela Gustava Šiliha, nato pa so se lotili različnih aktivnosti. Uživali so ob igranju iger, v katerih nastopajo zmaji, saj je jezerska pošast Pozoj zmaj, ki v Šilihovi dolinski bajki Nekoč je bilo jezero straši po Zalesju, današnji Šaleški dolini. O zgodbi so izdelali slikanico ter družino zmajev iz gline. Spoznali so tudi zgodbo o Belem dvoru, Šilihovem romanu. Skupina učencev se je odpravila tudi v Podkraj na Šilihovo rojstno hišo, kjer so se pogovarjali s Šilihovimi sorodniki. Njihovi vrstniki so si v šoli z zanimanjem ogledovali stare knjige, zvezke, peresa in uživali pri pouku po starem redu, iz časov, ko je Gustav Šilih v Velenju obiskoval osnovno šolo. Pričaral jim ga je Marjan Marinšek. Vadili so lepopis, ki se je v tedanjih časih ocenjeval že od prvega razreda. S pomočjo umetnika Oskarja Sovinca ter likovnega pedagoga so ustvarjali portrete z akrilnimi barvami in ogljem, tisti z večjim čutom za pero kot čopič pa so poustvarjali v literarni delavnici. Šilihov slog pisanja je danes zlasti mlademu bralcu težko razumljiv, zahteven ter podroben, zato je gospod Ivo Stropnik, ki je posodabljal Šilihov jezik, z učenci razpravljal o rabi arhaizmov. Učenci so izdelali maketo Šilihove rojstne hiše, Šilihov časovni trak, predstavitev šole v tujem jeziku, zložili pesem o Gustavu Šilihu ter spoznali tudi njegovo pot, ki je nastala ob projektu. Obsega 16 točk, ki so povezane z rojstnim krajem Gustava Šiliha, Velenjem, kamor se je vse življenje rad vračal.
Projekt smo sklenili 1. decembra s slavnostno akademijo in nanjo povabili številne goste. Učenci so na odru Doma kulture Velenje predstavili Šilihovo življenje, dela ter izdelke, ki so nastali ob projektnem dnevu. Ravnateljica Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Liljana Lihteneker je pozdravila navzoče in spregovorila o Šilihovi zapuščini. Slavnostni govornik ob zaključku slovesnosti je bil Tone Partljič, slovenski dramatik, ki je Šiliha tudi osebno poznal. Pripovedoval nam je o njegovi veličini, karizmi, literarni zapuščini, pedagoškem in vzgojnem delu ter pohvalil našo pripadnost šoli in Gustavu Šilihu, ki jo je čutil v trenutkih z nami.
