Botanik častni meščan Kranja
5.12.2011, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
Za njegov neprecenljiv prispevek na področju botanike so ga počastili 2. decembra letos na slavnostni akademiji na Brdu pri Kranju. S čim si je zaslužil to? V obrazložitvi so zapisali sledeče.
Zaradi 2. svetovne vojne je biologijo v Ljubljani začel študirati šele leta1946 in z zoološko diplomsko nalogo, za katero je bil nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, diplomiral leta 1953. Leta 1963 je doktoriral. Vso delovno dobo (1954-1994) je izpolnil na isti ustanovi, ki pa se je različno imenovala. Od 1954 je bil asistent na tedanjem Botaničnem inštitutu in vrsto let je vodil vaje iz predmeta taksonomija rastlin, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pa vaje iz predmeta farmacevtska botanika. Pozneje je farmacevtsko botaniko na isti fakulteti tudi predaval. Leta 1981 je bil prvič in leta 1986 še drugič izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmeta taksonomija rastlin in farmacevtska botanika. V letih 1977-1979 je bil predstojnik Katedre za botaniko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Krajši čas je na Oddelku za biologijo predaval sistematsko botaniko, v zadnjih letih delovne dobe pa splošno botaniko, ter na pedagoški fakulteti sistematsko botaniko. Upokojen je bil kot sedemdesetletnik, v oktobru 1994.
Prof. dr. Vladimir Ravnik je doktoriral leta 1963 z disertacijo, v kateri je obravnaval taksonomsko-horološke razmere vrste Globularia cordifolia, ki so jih dotlej »motile« navedbe o pojavljanju vrste Globularia bellidifolia na istem območju. Dokazal je, da na območju Jugovzhodnih Apneniških Alp do Makedonije uspevajo populacije, ki se sicer razlikujejo v več znakih, a ne toliko, da bi lahko razlikovali omenjeni vrsti. V nadaljnjem je raziskoval še taksonomijo nekaterih drugih taksonov slovenske flore, zlasti kukavičevk. Obravnaval je pomen resupinacije pri rodovih Gymnadenia in Nigritella in opisal tedaj napačno pojmovani svetlorožnati takson murk iz Kamniških Alp in dela Karavank ter ga imenoval Nigritella lithopolitanica, kar je bilo kasneje splošno sprejeto. Kot novost v slovenski flori je ugotovil pojavljanje kukavičevk. Podobno kot pri mačehah je ugotovil tudi pri telohih, da se v Sloveniji pojavlja le en takson te vrste, Helleborus niger subsp. Niger, medtem ko so navedbe za podvrsto macranthus zmotne. V izdajah Male flore Slovenije je sodeloval tudi kot ilustrator, saj je imel veliko risarsko znanje. Svoj talent za risanje je podedoval po očetu Janku, ki je bil puškarski učitelj in je učil risanje. Leta 1961 je ilustriral knjigo F. Sušnika in A. Martinčiča Poznate strupene rastline?. Po v naravi nabranih rastlinah je v barvah narisal tabele za slovensko alpsko floro, ki pa ni izšla. Del teh ilustracij je pozneje objavil v dveh knjižicah, ki sta izšli v zbirki Čebelica. Še kot upokojenec se je posebej izkazal s samostojnim delom Rastlinstvo naših gora, ki je izšlo leta 1999. V njem je v akvarelni tehniki res mojstrsko prikazal 180 vrst slovenske alpske flore, doslej prvi večji in povsem slovenski priročnik za alpsko floro. Mnogo je tudi fotografiral ter z risbo in s fotografijo opremil devetinsedemdeset poljudnih prispevkov v Proteusu. V njih je posebno pozornost namenjal tujim, pri nas le gojenim rastlinam, nekaterim zdravilnim rastlinam in nenavadnim oblikam rastlin. Osemindvajset člankov je o vseh tedaj znanih slovenskih orhidejah, ki jih je prikazal z risbami in fotografijami.
Leta 1994 je za prvo slovensko rastlinsko serijo znamk na temo Cvetje Slovenije izdelal akvarele kranjskega jegliča, hladnikovke, Blagayevega volčina in Zoisove zvončice. Kasneje je narisal še akvarele iglavcev.
Njegovi akvareli so v stalni zbirki The Hunt Institute for Botanical documentation, Carnegie-Mellon University, Pittsburgh, Pennsylvania. Originali njegovih akvarelov so bili do sedaj na razstavah v Ljubljani, Volčjem Potoku, Škofji Loki, Bledu, Trenti in Podljubelju.
Foto: Stanislav Jesenovec
Slika zgoraj: Prof. dr. Vladimir Ravnik z listino častnega občana in župan Mohor Bogataj.
Spodaj levo: Razstava akvarelov in fotografij slavljenca v avli Kongresnega centra Brdo ob slavnostni akademiji MO Kranj.
Spodaj desno: Župan Mohor Bogataj s soprogo Branko ter prof. dr. Ravnik s soprogo in prejemniki nagrade MO Kranj za leto 2011 TD Besnica ter listin o priznanju MO Kanj PGD Kokrica Tomaž Vilfan, Janko Bajt in prof. Franc Benedik.
