Atlas stvari postavlja na svoje mesto
28.10.2011, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: aktualno
Pričakoval sem, da bo dvorana nove Mestne knjižnice Kranj polna. Zakaj? Ker so prišli Niko Grafenauer kot glavni urednik, Tomaž Zalaznik kot direktor Založbe Nova revija ter avtorji dr. Aleš Gabrič, mag. Tomaž Nabergoj, mag. Mateja Rihtaršič in Alenka Božič predstavit, kaj jim je uspelo ustvariti v desetih letih skrbnega dela. Spregovorili so o Slovenskem zgodovinskem atlasu, prvem tovrstnem delu za ozemlje današnje Slovenije. Atlas zajema vsa pomembna obdobja slovenske zgodovine od prazgodovinskih kultur in izročil na naših tleh do nastanka Slovenije kot samostojne države. Iz nastopov vseh je bilo mogoče izluščiti, da je atlas resnično pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historične kartografije. Pomeni vrhunski podvig, ki Slovence zgodovinsko, kulturno in identitetno označuje in potrjuje. S takšnim prikazom zgodovinskega dogajanja se lahko pohvali le malo narodov, ki imajo svojo državo.
V imenu gorenjskih osnovnih šol je simbolno prejela atlase od direktorja Založbe Nova revija Tomaža Zalaznika vodja enote Zavoda za šolstvo v Kranju dr. Nataša Potočnik. V nagovoru se je najprej vprašala: “Zakaj atlas v vsako slovensko šolo?” Odgovorila je:“ Ker si želimo, da bi naši učenci – prihodnji odrasli – imeli zdrav odnos do slovenske zgodovine, spoznali temelje slovenske identitete, poznali preteklost, zato da bi razumeli (in krojili) prihodnost. Atlase v šolo tudi zato, da bi z njim razvijali bralno pismenost – branje grafov, preglednic, kart ipd., kar je namreč eden izmed številnih gradnikov bralne pismenosti. Povezovanje bistvenih podatkov iz besedila s podatki v preglednicah (kartah, grafih) pa je ena izmed sposobnosti, ki prispeva k razvoju bralne pismenosti. Ugotavljamo namreč (sodeč po raziskavah), da imajo naši učenci težave z višjimi ravnmi razumevanja, tj. s povzemanjem, sklepanjem, utemeljevanjem, kritičnim vrednotenjem … S tako kakovostnim gradivom pa smo na dobri poti k razvoju kritične pismenosti.”
Ne vem sicer, kako bodo atlas predstavljali in uveljavljali v šolah, a upam, da bodo vedno ravnali po misli olimpionika Leona Štuklja, da narod ali stroka, ki ne pozna svoje preteklosti, težko gradi prihodnost.
Foto: Stanislav Jesenovec
Slika zgoraj: Dr. Nataša Potočnik z atlasom, ki ji ga je izročil direktor založbe Tomaž Zalaznik.
Slika levo spodaj: O kartografskem nastajanju atlasa je prepričljivo spregovorila mag. Mateja Rihtaršič.
Slika desno spodaj : Kranjčanka Alenka Božič je najprej sama, potem pa z več sodelavci zbrala za spisek na koncu atlasa kar 4.714 imen.
