Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi
25.10.2011, avtor: mz / rubrika: aktualno
Danes in jutri poteka na Brdu pri Kranju nacionalna konferenca o bralni pismenosti. Pripravili so jo skupaj Pedagoški inštitut, Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Šolski minister dr. Igor Lukšič je ob tem dejal, da so bili dosežki naših učencev na raziskavi Pisa 2009 slabši kot leta 2006 tudi zato, ker je v letih med 2004 in 2008 prevladovalo prepričanje, da se je treba v šolah truditi predvsem za sproščenost. Tako je bilo po njegovih besedah pomembneje, da se imajo šolarji lepo in niso preveč obremenjeni, kot pa da bi iskali metode, s pomočjo katerih bi usvojili čim več znanja. "To miselnost nam je uspelo spremeniti. To je dobro, saj je pomembno, da je šola zahtevna! Zdaj tudi politične stranke v svojih programih ne omenjajo več sproščenosti." je še dodal.
Nova raziskava Pisa bo potekala marca in aprila prihodnje leto. Sodelovali bodo dijaki prvih letnikov srednjih šol. A ti bodo za razliko od prejšnjih let vadili, da bodo seznanjeni s tem, kaj naloge od njih zahtevajo. Pri nas naj bi namreč besedila obdelovali drugače kot zahteva raziskava. Dolgoročno pa se bo šolska politika po besedah ministra trudila za to, da bo čim več pozornosti usmerjene v sposobnosti branja, razumevanje prebranega in razvijanje sposobnosti pogovora o prebranem. Učinek teh prizadevanj, ki že potekajo, pa se bo pokazal pozneje.
Pismenost je treba razvijati pri vseh predmetih, tudi pri, denimo, matematiki, saj učenci ne morejo pravilno rešiti naloge, če ne razumejo dobro besedila. In prav pri reševanju besedilnih nalog imajo naši šolarji težave.
Tudi direktor Zavoda za šolstvo mag. Gregor Mohorčič je poudaril, da razvijanje bralne pismenosti ni le domena slavistov in jezikovne politke, marveč vseh učiteljev. Zato so zasnovali širši koncept prizadevanj za zboljšanje bralne pismenosti. Konec novembra, decembra in januarja bodo potekali regijski posveti, na katerih se bodo učitelji praktično učili, kako spodbujati bralno pismenost učencev. Zavod za šolstvo bo Pedagoškemu inštitutu pomagal pri njihovi izpeljavi.
Dr. Janez Justin s Pedagoškega inštituta pričakuje, da bodo z omenjenimi prizadevanji odpravili primanjkljaje naših učencev, saj je bralna pismenost ključna za uspešno izobraževanje - nič je namreč ne more nadomestiti, ne računalnik ne kakšno drugo vizualno sredstvo. Kako pomemben temelj izobraževanja je bralna pismenost, nam pove tudi to, da se zanjo zanima OECD, ki si sicer prizadeva predvsem za ekonomsko uspešnost. Zato se je tudi Pedagoški inštitut v sodelovanju s šolskim ministrstvom in Zavodom za šolstvo intenzivno lotil dela. Že junija letos so pripravili strokovni posvet, nato je sledil posvet avgusta letos v Prekmurju, čakajo pa jih še omenjeni regijski posveti. Ob usposabljanju učiteljev želijo odkriti še, kaj v posamezni regiji vpliva na dosežke učencev. Menijo namreč, da ne gre preprosto le za vpliv socialnoekonomskega statusa družine in širšega okolja. Ob tem so tudivse druge države skušale zboljšati dosežke po regijah tako, da slabši učenci zboljšajo znanje, a ob tem dobri ne zdrsnejo navzdol.
Decembra prihodnje leto bodo objavljeni dosežki učence v razsikavah Pirls in Timss, ki tokrat potekata vzporedno. Prva raziskava preučuje bralno pismenost devetletnikov, druga pa znanje matematike in naravoslovja. Tudi del slednje raziskave je naravnan na devetletnike. Tako bo mogoče prvič primerjati dosežke in ugotoviti, koliko je bralna pismenost povezana z razumevanjem matematike in naravoslovja. Prvič bomo torej dobili celovito sliko o tem, koliko slovenska šola izobrazi učence v prvih letih.
A pomembno je tudi to, da so vse uspešne države prenovile izobraževanje učiteljev. Zato bi po besedah dr. Janeza Justina morali to storiti tudi pri nas. Morda bo to spodbudila raziskava, ki bo začela potekati prihodnje leto in bo trajala tri leta. IEA (Mednarodna organizacija za raziskovanje učnih dosežkov) bo namreč preučevala izobraževanje učiteljev v sodelujočih državah. In kako bodo to počeli? Učitelji bodo reševali niz nalog, v katerih bodo morali prepoznati, kaj se dogaja v glavah učencev, in jim ustrezno pomagati.
