Minister Lukšič v ekonomsko šolo!
16.9.2011, avtor: info / rubrika: aktualno
Odzivamo se na izjave ministra Lukšiča na radijskih valovih in v časopisih. Hkrati o svojih stališčih obveščamo širšo javnost, saj se do sedanjih krivičnih obtožb z izjavami za medije nismo oglašali. - Tako se oglašajo iz založbe Rokus. Objavljamo njihovo Izjavo za javnost z dne 16. 9. 2011; pod njo je podpisana glavna direktorica Založbe Rokus Klett Maruša Kmet.
Minister Lukšič v ekonomsko šolo!
Odzivamo se na izjave ministra Lukšiča na radijskih valovih in v časopisih. Hkrati o svojih stališčih obveščamo širšo javnost, saj se do sedanjih krivičnih obtožb z izjavami za medije nismo oglašali. Popolnoma podpiramo delovanje Odbora za učbenike, ki o resnici glede mučnega položaja z učbeniškimi gradivi v Sloveniji obvešča slovensko javnost.
Moramo pa odgovoriti na neresnične izjave ministra. Šolske založnike namreč pošilja kar v ekonomsko šolo, obenem pa neposredno napada našo založbo, češ da se gremo (pre)drago vojno proti njemu osebno. Minister ne odgovarja na katastrofalne razmere pri uporabi učbenikov; ukvarja se zgolj samo še z dobički založnikov.
Pri tem je treba poudariti več stvari in odgovoriti na neresnice in laži, ki jih minister bolj ali manj spretno trosi že mesece, hkrati pa se dosledno izogiba soočenju z založniki. Zakaj le?! Soočenja se boji in ga odklanja za vsako ceno; očitno je, zakaj.
Prvič: povsem res je, da smo evropsko nagrajene učbenike za fiziko, katerih vrednost presega 50.000 evrov, dostavili pred vrata MŠŠ. To ni neodgovorno dejanje, ampak dejanje v agoniji! Kajti šele ob tem se je javnost zbudila in razumela, da je s samoopevanim »odličnim« ministrovim učbeniškim sistemom nekaj zelo narobe, če se največja domača založba odloči za tako drastično akcijo. Seveda učbenikov niti po naključju nismo podarili MŠŠ in so za nas še vedno vrednost, kljub dejstvu, da jih bomo prej ali slej morali peljati v razrez, če se minister od nas kaj hitro ne poslovi in dobimo nova, vsaj znosna pravila nakupov. Ministrstvo nam zdaj noče vrniti učbenikov – tu gre torej za najmanj licemerno izjavo ministra. Drugič: res je, da smo najeli zunanjo agencijo, ker nimamo svoje službe za odnose z javnostjo, in ta nam bistveno ceneje kot četa zaposlenih (kot na MŠŠ) usklajuje odnose z mediji. Ali na laži, ki jih minister in njegova PR-služba nenehno trosi, ne smemo odgovarjati s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki so kot zunanji sodelavci cenejši kot vsa ministrova ekipa? Kolikšne so bruto plače vseh ministrovih piarovcev, ki morajo reševati ministrove rokohitrske izjave iz dneva v dan? Tudi pri tem je izkazana očitna ministrova dvoličnost. Močno ekonomsko neutemeljena in zavajajoča pa je njegova ocena o stroških našega odvetnika, ki lahko samo sanja o zneskih, ki jih ob kopici redno zaposlenih pravnikov v pravni službi MŠŠ minister Lukšič plačuje zunanjemu sodelavcu, odvetniku Šipcu, v našem sodnem sporu glede učbeniških skladov. Ta je samo za pisanje nepotrebnih vlog od MŠŠ prejel skoraj 17.000 EUR, kar je ministrstvo celo potrdilo. Da o skritih naročilih niti ne govorimo. Toliko torej o vojnem proračunu; samo MŠŠ si ga lahko privošči v neomejenih zneskih. Kje so vsa tista pravila o razpisih, se sprašujemo.
Še več. Ministrstvo ima toliko časa in porablja toliko proračunskega denarja, da si upa (in to celo javno prizna) pisati vloge in »špeca« Založbo Rokus Klett kar pri petih organih raznih inšpekcij. In glej ga, zlomka, prav vsi so bolestne zgodbice ministra zavrnili in tako ni proti Rokus Klettu uveden noben postopek, kljub vsem prijavam MŠŠ. Zavrnili so jih tako protikorupcijska komisija glede domnevnega nelegalnega lobiranja kot varuhinja človekovih pravic, ki je ministru v dopisu celo »primazala klofuto«, pa tudi tržna in delovna inšpekcija itd. Ali imajo zaposleni na MŠŠ res toliko časa in tudi minister Lukšič toliko sovraštva, da se ima čas ukvarjati z neupravičenimi prijavami zoper založbo, gospodarsko družbo, ki si skoraj edina upa javno razkrinkavati vse ministrove neresnice in zavajanja?
Minister sam seveda niti pomisli ne, da je prav on za v ekonomsko šolo. Njemu pač niti v nobeno drugo šolo ni treba. On je v novih cesarjevih oblačilih (ali baje skoraj že v oblačilih predsednika vlade) prepričan, da je naše šolstvo odlično, sistem učbeniške oskrbe boljši kot kadar koli prej in vsi starši nadvse navdušeni nad šest let starimi učbeniki in dejstvom, da zato, ker nimajo delovnih zvezkov, njihovi otroci 15 % časa v osnovni šoli posvetijo prepisovanju v navadne zvezke. Zdaj, po novem, je odlično stanje nastopilo tudi v slovenski znanosti ... In tako naprej ...
Veseli nas, da tudi javnost ugotavlja, da tako ne gre naprej. Učbeniški razvoj v Sloveniji je ustavljen! V vsej Sloveniji je zaposlenih morda manj kot deset resnih urednikov za učbenike, preostali so vsi odslovljeni. Učbeniki se starajo, MŠŠ pa jih ne zamenja in v letu 2012 prihaja na višino proračuna za učbenike, ki je enak skoraj ničli. Za Založbo Rokus Klett to pomeni, da se je čas za nas ustavil. Minister, ki o ekonomskih zadevah seveda nima pojma, rad pa o tem, kako naj delamo, poučuje vse, od založnikov do žičničarjev, bi se moral vprašati, zakaj neki je toliko hrupa za menda »prazen nič« in zakaj si neka založba privošči, da na cel aparat ministrovih propagand in investicij v odvetnike odgovori z enakim in za to ne porabi več kot 1 % svojih prihodkov. V agoniji. Za toliko je tudi šlo, ampak to je za ministra, profesorja z neekonomske fakultete, že visoka matematika, saj prihodke večinoma meša kar z dobički. Deliti z ničlo pa verjetno nima smisla, zato ministru ekonomsko in matematično šolo res toplo priporočamo. Mogoče namreč prihaja čas, ko bo kdaj moral zaslužiti tudi svoj prvi evro.
