Državljanske prireditve brez mladih
14.9.2011, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: zanimivo
Občutek imam, kot da želijo v osnovnih in srednjih šolah ustvariti in izvajati nekaj zunaj vsakdanjega dogajanja in življenja v lokalnih skupnostih ter državi. V teh dneh sem prisostvoval dvema dogodkoma, ki bi nosilcem tega predmeta oziroma obvezne izbirne vsebine omogočila zelo stvarna zgleda ravnanja Slovencev, Hrvatov in državljanov Slovenije. Prvi je bil 81. obletnica fašistične ustrelitve 22-letnega Ferda Bidovca, 24-letnega Franja Marušiča, 27-letnega Zvonimira Miloša ter 34-letnega Alojza Valenčiča le nekaj ur po obsodbi na vojaškem sodišču v Trstu, ki se je zgodila na gmajni pri Bazovici. Vsako leto je na prvi petek po 6. septembru v Prešernovem gaju v Kranju spominska svečanost ob prvem protifašističnem spomeniku v Evropi (!!!). Najprej so leseno piramido postavili že v letu ustrelitve, kamnito pa pred osemdesetimi leti številni Primorci, ki so pribežali v Kranj. V samostojni Sloveniji je poskrbel za njeno temeljito obnovo župan Vitomir Gros. Življenjske in uporniške poti omenjenih ter še Vladimirja Gortana, ki je bil ustreljen leto dni prej v Pulju, so take, da bi jih moral bolj kot Judinjo Anno Frank poznati vsak mladi državljan Slovenije. Slovesnostim v Kranju pa bi moralo prisostvovati na desetine mladih, ki v tekočem šolskem letu spoznavajo državljansko vzgojo oziroma kulturo. Svežih kranjskih gimnazijcev tam ni več, zaradi sorazmerno neprimernega obnašanja, nad katerim je bil ogorčen sorodnik najmlajšega med ustreljenimi, Ferda Bidovca. Lahko pritegnemo ravnatelju gimnazije mag. Francu Rozmanu, da so fantje in dekleta iz 1. letnika šele teden dni pri njih, sprašujemo pa se, zakaj denimo tri ure državljanske kulture v zvezi s to slovesnostjo ne namenijo v šoli in na terenu dijakom 3. letnika? Težko bomo ohranili našo domovino in državo svobodno, če mladi ne bodo povsem naravno nadaljevali in dopolnjevali prizadevanja vzornikov, ki so bili zaradi svojih trdnih narodnih prepričanj in pogumnih dejanj celo ob življenje. Ob vsem tem je zanimivo, da je iz nastopanja Slovencev iz Italije čutiti veliko več slovenske narodne klenosti kot iz tako imenovane matične domovine.
Znamke so del identitete naroda in države. V galeriji Sokolskega doma na Mestnem v Škofji Loki pa je po besedah izjemno prizadevnega predsednika Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka mag. Srečka Beričiča le do ponedeljka, 19. 9. na ogled v 67 vitrinah kar 804 filatelističnih listov, ki sestavljajo državno filatelistično razstavo »20 let samostojne Slovenije (1991–2011)«. Najobsežnejša je zbirka dr. Janeza Cerkvenika "Samostojna republika Slovenija (1991–2011)" v 16 vitrinah, poleg nje pa je mogoče v zbirki istega avtorja spoznati prve slovenske znamke, ki jih predstavlja pod nazivom "Verigarji 1919–1921". Ker sem v prvem delu pisal o bazoviških junakih, naj opozorim še na pretresljivo zbirko filatelističnega gradiva dr. Veselka Guština »Na Primorskem ni bilo verigarjev, 1918–1938«, ki nazorno prikazuje, kako so Italijani po zasedbi zahodnega dela slovenskega etičnega ozemlja tudi na tem področju brisali z vsega filatelističnega gradiva slovenščino. Ne bi opisoval še devetih zbirk filatelističnega gradiva, ki so premalo znana pripoved o našem razvoju, le to naj še dodam, da so na mednarodnih tekmovalnih filatelističnih razstavah prejeli visoka zlata odličja dr. Veselko Guštin za navedeno zbirko, mag. Bojan Bračič za zbirko "Parlament – prva znamka Republike Slovenije" in Igor Pirc za "Correspondenz-Karte-Listnica 1871–1875". Ob tem naj izpostavim, da se pravzaprav skoraj ne zavedamo, da so, kot navajata v katalogu razstave župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe ter predsednik Filatelistične zveze Slovenije mag. Igor Pirc, znamke zunanji znak državne suverenosti, oziroma da sta poštna znamka in poštni žig del državne simbolike. Da to spoznavajo na Osnovni šoli Škofja Loka-Mesto, dokazuje filatelistični krožek, ki je v zasedbi Nuša Cerar, Matevž Čater-Rant, Nejc Pečar, Domen Stanonik, Nace Tomat pod mentorstvom mag. Beričiča pripravil del razstave, poimenovan Slovenija, dežela turizma. So se ob tem spomnili izjemne učiteljice in tudi filatelistke Ivanke Gojnić? Vodeni ogled te razstave bi bil za osnovnošolce in srednješolce nepojmljivo zanimivo srečevanje, ki bi pokazalo, kako je raslo do 25. junija 1991 drevo slovenske domovine in katere veje so mu ozelenele v preteklih dvajsetih letih, katere pa usahnile.
Foto: Stanislav Jesenovec
K sliki goraj: Slovenski župan Občine Repentabor Marko Pisani je izrazil utemeljeno pričakovanje zamejskih Slovencev, da bi imeli stalnega poslanca v Državnem zboru Slovenije.
K sliki spodaj levo: Kdaj bodo začeli med udeležence spominske slovesnosti prihajati tudi osnovnošolci in srednješolci? Pred prireditvijo v uri ali dveh poučeni, kaj in koga ter zakaj se spominjamo v Prešernovem gaju? K sliki spodaj desno: Tako kot vsem avtorjem državne filatelistične razstave, ki so jo omogočili in pripravili Občina Škofja Loka, FD Lovro Košir Škofja Loka, Filatelistična zveza Slovenije ter Pošta Slovenije, je župan mag. Miha Ješe tudi dr. Veselku Guštinu podelil priložnostno priznanje. Škofjeloško društvo je ob tej priložnosti izdalo neponovljivi priložnostni poštni žig in dotiskano dopisnico, za katero je narisala idejni osnutek akademska slikarka Maja Šubic.
