V novo šolsko leto
1.9.2011, avtor: šr / rubrika: aktualno
Letos je prvič vstopilo v šolo 18.308 prvošolcev in 19.521 srednješolcev, osnovnošolcev je skupaj 159.944 in srednješolcev 72.200. Če je za prvošolce to šolsko leto prelomno, to ne velja za sam izobraževalni sistem in učitelje. Velikih novosti letos ne bo, le v osnovnih šolah bodo zaživeli prenovljeni učni načrti, ki pa jih pričakujemo že nekaj let. Šolske oblasti so sicer zagotavljale, da ne gre za korenite spremembe in da so imeli učitelji dovolj časa za usposabljanje za novosti, a koliko to drži, veste najbolje šolniki sami. Novo letos bo tudi to, da bodo znanje na splošni maturi prvič dokazovali dijaki, ki so se šolali po posodobljanih učnih načrtih, pa tudi sicer so izpitni katalogi doživeli nakaj sprememb, prav tako sama izpeljava zrelostnega izpita. Dobrodošla novost je tudi znižanje normativov v srednjih šolah. V gimnazijah in srednjih strokovnih šolah jih bo tako v razredu največ 30, v poklicnih pa 28. V najbolj obleganih šolah pa so izjemoma lahko sprejeli po dva dijaka več.
Več novega prinaša novela Zakona o osnovni šoli, ki jo je vlada sprejela 14. 7. 2011, državni zbor pa jo obravnaval predvidoma oktobra letos. Katere spremembe so predvidene? Zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika in poučevanje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od četrtega razreda naprej, prilagoditve za učence s posebnimi potrebami, številčno ocenjevanje v tretjem razredu, neobvezni izbirni predmeti že v drugem obdobju, NPZ v 3., 6., 8. in 9. razredu, ponavljanje razreda bo mogoče že v 3. razredu, šola v naravi bo del obveznega programa ... A glede na zdajšnje politične okliščine je veliko vprašanje, ali bodo te spremembe sploh obveljale.
V SDS so tudi že pripravili program za šolstvo. In kaj se nam obeta ob njihovi zmagi na prihodnjih volitvah? S spremembo ustave želijo vpeljati obvezno srednjo šolo, spremeniti želijo izobraževanje za učitelje (več znanja iz psihologije, retorike, komunikacije), matura naj bi imela informativno in selekcijsko vlogo, ravnatelje naj bi izbirali po strokovnih merilih, reorganizirali šolske zavode (združitev Zavoda za šolstvo in Šole za ravnatelje), ustanovili novo tehološko univerzo na Dolenjskem po zgledu iz tujine ...