Zadnji tango za Matildo
17.6.2011, avtor: (ub) / rubrika: aktualno
Zavod Ypsilon je v sredo, 15. junija 2011, v Državnem svetu RS priredil tradicionalno medgeneracijsko druženje, poimenovano Veliko nam imajo povedati. Večer so s svojimi fascinantnimi življenjskimi zgodbami spletli izumitelj Peter Florjančič, pesnica Neža Maurer in profesor dr. Slavko Podmenik. Ob polni meri življenjskih prigod, ki so jih delili z zbranimi, pa so imeli za mlade tudi nekaj nasvetov, ki so dali marsikomu misliti. Skupna točka vseh treh pogledov pa je zagotovo to, da denar ne prinaša sreče ter da je sreča v dajanju, ne prejemanju.
Dogodek Veliko nam imajo povedati je že tradicionalno gostil Državni svet RS, pri čemer je tudi mag. Blaž Kavčič pozdravil tovrstna druženja, ki obnavljajo in krepijo vezi med generacijami.
Zbrane sta pozdravila tudi Blaž Ravnikar, direktor Zavoda Ypsilon, in Petra Kocjan, nova izvršna direktorica Zavoda Ypsilon, ki se je v svoje kratkem nagovoru spraševala o tem, kaj nam prinaša prihodnost. Ključ za svetlo prihodnost vseh leži predvsem v odgovornem ravnanju in seveda povezovanju ter sodelovanju vseh generacij.
Zanimiv pogled na življenje danes in nekoč je z zbranimi delila Neža Maurer, pesnica, pisateljica in Slovenka leta 2008, ki je doživela že marsikaj, tako dobrega kot slabega. Ravno to pa je tisto, kar človeka krepi, saj, kot nam je zaupala gospa Maurer: »Od žuljev se ne umira, od brezciljnosti pa.« Najpomembnejše v življenju pa je po njenih besedah to, da je večja sreča dajati kot sprejemati. O življenju pa se je veliko naučila tudi od njenih vzornikov, ki so jo naučili tudi to, da en sam ne zmore narediti toliko, kot cela skupina ljudi pod dobrim vodstvom. Prav to pa danes manjka naši državi.
Peter Florjančič, izumitelj, je v življenju spoznal veliko vplivnih ljudi, imel veliko denarja, zabave in predvsem sreče. Do vsega tega pa je prišel, ker je »bil v pravi sekundi na pravem mestu.« Ob tem tudi pravi, da se je vsega naučil od starejših, danes pa dela z mladimi in pri tem občuduje njihovo sposobnost ter voljo do dela, obžaluje pa, da danes prav ti zagnani mladi nimajo priložnosti uresničiti svojih idej, zato jim je treba pri tem pomagati. Vseeno je trdno prepričan, da bo mlada generacija spremenila svet in uvedla povsem nov sistem. Z udeleženci je delil tudi nasvet, ki mu ga je dala mama: »Imej vedno odprto roko, da bo lahko kaj vanjo padlo.« Ob tem pa je najpomembnejše, da ves denar tudi zapraviš, saj drugače ta denar ni nič vreden.
Prof. dr. Slavko Podmenik, prvi profesor na Fakulteti za družbene vede, na življenje in družbo vedno gleda iz raziskovalnega stališča. Ob tem meni, da je današnje stanje v Sloveniji zaskrbljujoče slabo, vendar še ne brezupno. Vendar pa je potrebno hitro ukrepati, če ga želimo spremeniti. Tudi zato se danes išče tretja možnost, vmesna postaja med socializmom in kapitalizmom. Pri tem lahko pomaga tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki mora delovati tako, da združi najboljše iz različnih generacij. Pri tem je prof. dr. Podmenik prepričan, da se tudi sodelovanje med generacijami ponovno izboljšuje, saj se ponovno ceni skupinsko delo.
Tudi tokrat je za desno hemisfero poskrbela Ustanova Gallus z odlično flavtistko Pijo Hočevar. Zgodbe, ki so polnile dvorano pa je na platno ujela mlada slikarka Anamari Hrup.
Kljub temu, da se gospa Maurer, prof. dr. Podmenik in gospod Florjančič ne strinjajo v vseh pogledih, pa se njihovo mnenje sklada v tem, da denar ne pomeni nič, da je v življenju potrebno prestati tudi težke izkušnje, da je potrebno sodelovati ter predvsem, da je treba življenje užiti. Skupaj imajo za sabo skoraj 260 let izkušenj, zato so vsekakor imeli veliko za povedati, zbrani pa so z veseljem slišali njihove nasvete in življenjske nauke, ki so jih napisale izkušnje. Vsekakor je bilo tokratno druženje polno smeha, zabave in tudi globljih naukov, ki bodo dale marsikomu veliko misliti.
