Šolsko gradivo na grmadi
17.6.2011, avtor: šr / rubrika: aktualno
Založniki šolskega gradiva so tik pred iztekom roka za pripombe glede predlaganih sprememb Pravilnika o potrjevanju učbenikov pripravili pravo medijsko ofenzivo. Ponovno so opozorili, da bi nova zakonodaja uničila trg učnega gradiva. Založbe tako tudi ne bi več razvijale novih in kakovostnih učbenikov, delovnih zvezkov … To bi bilo po besedah dr. Mihe Kovača, predsednika Odbora za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije, izjemno nevarno tudi zato, ker bi se izgubilo znanje, kako pripraviti kakovostno gradivo. Škoda bi bila dolgotrajna, saj tovrstnega znanja ni mogoče obuditi čez noč, potrebna so leta.
Po predlogu pravilnika naj bi skupina uradnikov na šolskem ministrstvu odločala, katero učno gradivo je potrebno. Direktor Evropskega združenja šolskih založnikov Preben Späth opozarja, da takega sistema v Evropi ne poznajo in da bi na široko odprl vrata korupciji. »To se zgodi zmeraj, kadar o stvareh odloča nek skriti odbor po nepreglednih merilih. Hitro se bo našel kdo, ki bo predčasno posredoval informacije znancu založniku!« A ne le to. O šolskem gradivu bodo tako odločali ljudje, ki sploh ne poznajo učencev, učiteljev, učnega procesa ... Sicer pa povprečno in bolje razvite države opuščajo celo potrjevanje učbenikov in dopuščajo prosti trg. To velja tudi za denimo Finsko, Estonijo, Norveško, katerih učenci se na mednarodnih raziskavah znanja odrežejo vse bolje. »Sloveniji grozi, da bo pristala v skupini skupaj z Grčijo! A to bi bil najslabši mogoč scenarij. Kaj se zdaj tam dogaja? Minister vsako leto določi en učbenik, ki ga bodo uporabljali pri pouku določenega predmeta v posameznem razredu. Izobraževalno založništvo je povsem propadlo, javno šolstvo pa je slabo. A starši si želijo, da bi otroci kaj znali, zato jih pošiljajo v zasebne šole, ki so se že zelo razmahnile. Prilagodili so se tudi založniki in začeli izdajati učbenike zanje.«
Z vavčerji nad nerabljene učbenike
Predsednik GZS Samo Hribar Mili���� je podprl prizadevanja založnikov in opozoril, da se država z uničenjem učbeniškega trga odpoveduje tudi prihodku iz DDV. Dr. Miha Kovač je dodal, da sploh ne gre za dobiček založnikov, kot jim je bilo mnogokrat očitano, temveč so iskali rešitev, kako uravnotežiti in racionalizirati učbeniški trg, razbremeniti starše in zagotoviti, da bi učenci prejeli učbenike v trajno last. Dodatnih 20 milijonov evrov iz proračuna za brezplačne učbenike pa je bilo zgolj pogajalsko izhodišče. A po besedah dr. Mihe Kovača šolsko ministrstvo že zadnjih šest mesecev zavrača kakršna koli pogajanja z založniki. Ugotovili so tudi, da bi se cene učbenikov prepolovile, če bi vpeljali podoben sistem, kot ga poznajo v nekaterih državah, denimo v Avstriji. Tam učenci dobijo učbenike v trajno last, ministrstvo pa v pogajanjih z založniki določi najvišjo ceno učbeniškega kompleta za posamezni predmet, kateri se založniki prilagodijo. Tako je odveč tudi bojazen, da bi pri odločanju cena prevladala nad kakovostjo. A tako ne nadzorujejo le cene učbenikov, marveč tudi njihovo težo. Založniki menijo, da je avstrijski model idealen, a za nas za zdaj predrag, zato predlagajo, da starši plačajo od 20 do 30 odstotkov cene, v Avstriji morajo odšteti 10 odstotkov cene.
Ravnatelj osnovne šole Prule Dušan Merc pa opozarja, da po skladih leži ogromno neuporabljenih učbenikov in da bi morali biti učbeniki učenčeva lastnina. Zato predlaga, da sklade ukinejo in učencu podarijo vavčer, s katerim bi v knjigarni lahko kupil učbenike glede na seznam, ki bi ga dobil v šoli. Tako bi veliko prihranili, saj ne bi več zapravljali za neuporabljene učbenike.
Protestno zasuli ministrstvo
Založnikov ne razburja le omenjena sprememba pravilnika, marveč tudi poseg v delovanje učbeniških skladov – prvi se je zgodil že lani s krčenjem denarja za menjavo učbenikov. Pravzaprav se je pravilnik od sprejetja leta 2000 spremenil štirikrat. Spremembe pa so bile za založnike vse bolj nesprejemljive. Prvič je glasno završalo, ko so iz potrjevanja izvzeli delovne zvezke – poslej jih je uporabljalo le še 20 do 30 odstotkov, kar se po mnenju mnogih strokovnjakov odraža v slabšem znanju učencev. Nekateri predmeti pač zahtevajo veliko vaje. A ne le to. S prepisovanjem nalog po nareku v zvezke se zgublja veliko časa za utrjevanje znanja.
A vrnimo se k slovenski posebnosti – učbeniškim skladom. Didaktično sporno je, da jih učenci ne morejo uporabljati tako, kot naj bi jih, če naj bi se naučili učiti iz pisnih virov in razvijali bralno pismenost. Poleg tega bodo učbeniki v skladih zaradi napovedanih sprememb Pravilnika o potrjevanju učbenikov vse starejši. A pri mnogih predmetih jih je treba posodabljati. Rožle Bratec Mrvar opozarja, denimo, da pri geografiji snov zelo hitro zastari. Že samo pogled na, denimo, gospodarsko krizo se je od njenega začetka do zdaj zelo spremenil. A tudi pri fiziki, pri kateri so zakonitosti stare tudi prek dva tisoč let, je treba slediti času in obravnavati sodobne teme. Pozabiti ne smemo niti na napredek v sami didaktiki poučevanja. Poleg tega skladi omejujejo učiteljevo avtonomijo, saj se ne morejo odločiti za učbenik, ki ga v skladu ni, pri izbiri pa se mora prilagoditi tudi aktivu na šoli.
Na Založbi Rokus Klett opozarjajo, da nenehne spremembe pravilnika založbam onemogočajo načrtovati delo. Še posebno jih je prizadela okrožnica maja 2010, po kateri lahko šola nadomesti le iztrošene, odkupljene in uničene učbenike, pri čemer ne sme menjati naslovov gradiva. Zato so 17. junija letos šolskemu ministrstvu protestno predali 5.000 nerabljenih učbenikov in delovnih zvezkov za fiziko v osmem razredu. Ta učbenik je na knjižnem sejmu v Frankfurtu prejel priznanje za drugi najboljši učbenik v Evropi. A zdaj ga uporablja le peščica šolarjev na šolah, ki jim je uspelo menjati učbenike tik preden je okrožnica začela veljati. Založba pa je imela tako 25.367 evrov izgube, stroški izdelave so znašali 62.201 evro. V ta znesek pa niso zajeti stroški za evalvatorje, ki so učbenik sproti pregledovali in pošiljali pripombe, in stroški priročnika za učitelje. Tokrat se je prvič zgodilo, da je založba javno predstavila poslovanje s številkami. Tudi sicer je tako, da imajo založbe prvi dve ali tri leta izgubo, a zaradi okrožnice so se razmere tako zaostrile, da bodo morali ustaviti razvoj in odpuščati zaposlene. Dr. Jurij Senegačnik ostro zavrača tudi siceršnje obtožbe, da so šolski založniki zaslužkarji: »Žal se komaj še preživljajo, plače urednikov pa so take kot učiteljske, celo nižje. A nihče ne vpije, da so učitelji zaslužkarji na račun otrok!«
K sliki zgoraj: Založba Rokus Klett je protestno predala 5.000 nerabljenih učbenikov in delovnih zvezkov šolskemu ministrstvu.
