Ime in zastava - najpogosteje uporabljena simbola
22.4.2011, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: aktualno
Pred zgradbo ESICa v Kranju sta me pritegnili pravilno izobešeni in razporejeni zastavi Slovenije in EU. S tem, da ocenjujem, da prva ni v razmerju 1:2, druga pa zagotovo ne v razmerju 2:3, kot sta uradno določeni njuni širini in dolžini. Potem ko sem se že nekaj časa pogovarjal z dijaki in dijakinjami 3. letnika gimnazije, ki so pripravili predstavitev Rusije v avli ESIC na Zlatem polju v Kranju, je k meni pristopil prof. matematike Metod Gašperlin, ki je koordinator projekta v oddelku z evropskimi vsebinami. Tokratni se je imenoval Tujci v Kranju. To so tisti, ki živijo oziroma delajo v Kranju oziroma občini. Našli so jih dijaki in jih pripeljali na šolo. Letos so dijaki spoznali Natalijo iz Rusije, Maksa iz Anglije in Blaža z Danske. Dijaki so potem spoznali ti državi in enoto VB pri ekonomiji, slovenščini, angleščini, podjetništvu in geografiji. To je potekalo kot predmetno povezovanje. Ker me je zanimalo, ali so se dogovorili, da jih bodo predstavili neuradno ali uradno, sem dobil odgovor, da bodo pripravili uradno predstavitev. Pri tem so se dekleta zelo potrudila, je poudaril profesor. Kot operativni zastavoslovec, predavatelj državljanske kulture, nosilec predavanj o prepoznavnosti Slovenije in drugih držav ter kot novinar, sem v pogovoru z dijakinjami in dijaki izpostavil uporabljena in polna, uradna imena držav ter uporabljene izvirne zastavice in tiste, ki so jih naredili dijaki/dijakinje. Pri Rusiji smo skupno ugotovili, da bi bilo morda še bolje, če bi napisali Ruska federacija. Opozoril sem, da imajo na lepaku uporabljeno njihovo državno zastavo, medtem ko je bila na robu mize dejansko pripeta slovenska narodna zastava. Pri Danski so sicer z narisano krono nad imenom ponazorili, da je kraljevina, kar nekaj časa pa smo porabili, da smo ugotovili, da je zastavica Danske, ki je bila narejena iz lego kock, znatno predolga in v razmerju širina proti dolžina ni taka, kot tista, ki so jim jo prinesli z Danske. Ker je koordinator projekta v pogovoru poudaril, da so obravnavali Anglijo, saj je bila pri njih na obisku Angležinja, smo predvsem z dobrim znanjem dijaka iz »danske« skupine izluščili, da ni predstavljena zastava Anglije, znana po rdečem križu sv. Jurija, ampak da je bila uporabljena zvezna zastava Velike Britanije oziroma Združenega kraljestva, imenovana tudi Union Jack.
Kaj naj še kot raziskovalni novinar zabeležim ob tem? Da sem bil zelo vesel, da me je obkrožila skupina dijakov in dijakinj, očitno iz razreda, ki je pripravil stojnice, in pozorno poslušala moje spraševanje, primerjanje in pojasnjevanje, pogovor ter tudi poudarke, kakšno korist zanje osebno in za šolo lahko pomeni pravilno izpeljan in prepričljivo predstavljen projekt. Napotil sem jih, da naj si v sobotni prilogi Dela preberejo, s čim in kako je Bošnjakinja, sodelavka Slovenske filantropije, osvojila prvo nagrado na tekmovanju v Singapurju v višini 30 tisoč dolarjev. Zakaj sem vstopil v tako aktivno razmerje z dijaki? Ker želim, da so pri pripravi tovrstnega gradiva in predstavitev maksimalno natančni, saj jim bo le ta lahko odprla delovna mesta doma ali celo v tujini. Sedaj je vendar na razpolago toliko virov in literature, da bi od oktobra sem, ko se je začel ta projekt, lahko te tri evropske ozemeljske enote pripravili v vseh njegovih sestavinah za čisto petico.
Besedilo k fotografijam Stanislava Jesenovca - k sliki zgoraj: Zastava je najpogosteje uporabljeni simbol države, zato mora biti vedno pravilno izdelana in predstavljena. Kot sem zapisal, je spredaj dejansko slovenska narodna zastava. K sliki spodaj levo: V Angliji bi se zagotovo vse oblikovalke te stojnice želele na posnetku predstaviti javnosti. Zato so Angleži in Britanci tudi tako zelo mednarodno uspešni, ker uveljavljajo izvirno načelo: Razmišljaj lokalno, deluj globalno. K sliki spodaj desno: Zastava Kraljevine Danske ima nenavadno razmerje 28:37, kar bi v prevodu na slovensko narodno zastavo in zastavo Slovenije pomenilo 28:56. Tudi zastavi Norveške in Švedske imata tako imenovani skandinavski križ, a različni razmerji zastavoslovne širine proti dolžini.
