Pri nas je šport doma
26.6.2018, avtor: Mojca Kosovel / rubrika: utrip
Na novogoriški Elektrotehniški in računalniški šoli je v preteklem šolskem letu uspešno potekal že tretji celoletni športni turnir. V posameznih razredih so se dijaki prostovoljno odločili, ali bodo na turnirju sodelovali ali ne. Sami so sestavili razredno ekipo. Zbralo se je 16 razrednih ekip za mali nogomet in 12 razrednih košarkarskih ekip. Le četrtina razredov se za tekmovanje ni odločila. Dijaki so tako v medrazrednih tekmah, ki so potekale od začetka novembra do konca aprila, merili svoje športno znanje, s tribun pa so jih spodbujali njihovi sošolci. Odigrali so 50 tekem (mali nogomet - 31 tekem, košarka -19 tekem).
Tekme so bile v športnih dvoranah, kjer imajo dijaki običajno pouk športne vzgoje, in sicer med glavnimi odmori, tako da dijaki niso zamujali rednega pouka. Na tekmah ni bilo sodnikov, zato so morali spoštovati pravila igre in nasprotnika. Prav to je bil eden od poglavitnih ciljev tekmovanja. Skozi celoten turnir so se dijaki držali načel fair playa, kar je gotovo pripomoglo, da med njimi ni prišlo do nobene športne poškodbe.
Novost letošnjega tekmovanja je bil finalni obračun, ki so ga poimenovali SUPER POKAL ERŠ 2017/18. Potekal je 26. aprila. Na njem so se najprej v finalu malega nogometa in košarke pomerile najboljše razredne ekipe, nato pa je sledilo zanimivo tekmovanje med dijaki in učitelji. Oboji so sestavili ekipe za štiri discipline (košarka, odbojka, namizni tenis in mali nogomet).
Zmagovalci celoletnega turnirja v malem nogometu so postali dijaki 4. letnika smeri računalniški tehnik, najboljši košarkarji pa so bili dijaki 2. letnika, prav tako računalniške smeri. Obračun med dijaki in učitelji se je končal neodločeno: v odbojki in košarki so bili boljši učitelji, v nogometu in namiznem tenisu pa dijaki.
Dijaki so šolsko športno tekmovanje navdušeno sprejeli. Učitelji športne vzgoje so bili prav tako zelo zadovoljni, predvsem z njihovim pozitivnim odzivom. Pobudnik tekmovanja, prof. Iztok Čehovin, meni, da niso pomembni le športni dosežki. Dijaki skozi tekmovanje razvijajo pripadnost razredu, kar pozitivno vpliva na razredno vzdušje. Turnir jim omogoča, da sprostijo svojo tekmovalnost in hkrati postopoma razvijajo samokontrolo in spoštovanje nasprotnika, tekme med učitelji in dijaki pa krepijo zaupanje in željo po obojestranskem sodelovanju. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da se je med turnirjem fond ur športne vzgoje močno povečal. Nekateri dijaki so tako imeli tudi po dodatnih 8 ur športnih aktivnosti izven predvidenega učnega programa.
Organizacija tekem in vseh drugih dejavnosti ter udeležba na njih je bila tako za učitelje kot dijake prostovoljna in brezplačna. S tako zasnovanim celoletnim športnim turnirjem bo šola nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Želijo si, da bi se tekmovanju pridružilo še več dijakov in učiteljev, razmišljajo pa tudi o tem, da bi sklepno tekmovanje med dijaki in učitelji v prihodnje razširili še s kakšno atletsko disciplino.
