Kot prstni odtis
13.4.2018, avtor: Nataša Mahnič / rubrika: utrip
Dijaki Srednje strojne in kemijske šole (SSKŠ) so se prvič pridružili dogodku Teden pisanja z roko, ki je letos potekal od 26. do 30. marca. Na pobudo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS ter Zavoda RS za šolstvo je akcija Radi pišemo z roko, ki jo je podjetje Grafologika v prejšnjih letih izvajalo v sklopu vseživljenjskega učenja, letos prerasla v Teden pisanja z roko.
Na SSKŠ smo se z veseljem odzvali na povabilo k sodelovanju, saj se zavedamo, da se zaradi vse večje uporabe računalnikov in pametnih telefonov v vsakdanjem sporazumevanju pisanje z roko opušča. Strinjamo se s člani društva, da je treba predvsem mlade ozavestiti o njegovem pomenu. »Ko pišemo na roko, možgani delujejo bolj celostno, informacija se dlje zadrži, generira se več idej, učimo se vztrajnosti in dolgoročne pozornosti ...« pravi predsednica društva Marijana Jazbec.
V sklopu Tedna pisanja z roko je na SSKŠ potekalo več dejavnosti. Slovenistke so v vseh 1. letnikih obravnavale neuradno dopisovanje (razglednice, čestitke, zasebna pisma …). Dijaki so pri urah slovenščine pisali razglednice, ki jih je pripravilo društvo Radi pišemo z roko, in jih nato pošiljali po pošti prijateljem, staršem, starim staršem, učiteljem … Poudarili so, da je v primerjavi z e-pisanjem pisanje z roko marsikdaj bolj osebno in z njim izrazimo večje spoštovanje do naslovnika.
Teden pisanja z roko smo združili z branjem poezije, saj je bil 21. marec svetovni dan poezije. Na pobudo knjižničarke Nataše Mahnič so poezijo poleg dijakov prebirali tudi profesorji in drugi zaposleni na Šolskem centru Ljubljana (ravnatelji, poslovne sekretarke, svetovalne delavke, računovodkinje, čistilke). Pesem, ki se jih je najbolj dotaknila, so prepisali. K sodelovanju smo povabili tudi nekaj dijakov tujcev z Gimnazije Antona Aškerca in Srednje lesarske šole, predvsem zato, ker je njihova pisava drugačna od naše. Tako so nastali zapisi v ruski cirilici, arabski pisavi, srbski cirilici in kitajskih pismenkah. Rokopise smo razstavili v šolski knjižnici ter na panojih Srednje strojne in kemijske šole.
Letošnje leto je tudi Cankarjevo. V šolski knjižnici imamo monografijo Pisma slovenske moderne (faksimili izvirnih rokopisov slovenskih modernistov). Ob tej priložnosti smo nekaj pisem razstavili. Tako so si dijaki lahko ogledali, kakšno pisavo so imeli Ivan Cankar, Josip Murn, Oton Župančič in Dragotin Kette.
K sodelovanju smo povabili kaligrafinjo Loredano Zega, ki je za dijake 1. letnikov pripravila krajšo delavnico kaligrafije. Za dijake je bila tovrstna popestritev pouka neprecenljiva. Nekateri so kljub šolskemu zvoncu vztrajno nadaljevali svoje ustvarjanje.
Knjižničarka je zbirala knjige z avtogrami avtorjev in jih razstavila v šolski knjižnici. Na ogled so avtogrami pesnikov pesniške zbirke Pesmi štirih (Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Janeza Menarta), Frana Saleškega Finžgarja, Alojza Gradnika, Jožeta Snoja, Svetlane Makarovič, Borisa A. Novaka, Zvonka Čoha, Mance Košir, Alenke Rebula, Dragana Petrovca, Paula Coehla, Danila Lokarja …
Vzporedno je pripravila razstavo Pisala skozi čas. Obiskovalci si lahko ogledajo stilus in voščeno tablico, gosje pero, kovinsko pero, različna nalivna peresa … Predstavljenih je tudi nekaj zelo starih pisalnih strojev.
Odziv med dijaki, profesorji in ostalimi zaposlenimi je bil zelo pozitiven, zato smo se odločili, da bomo v naslednjem šolskem letu spet sodelovali v Tednu pisanja z roko in dejavnosti nadgradili.
Naša pisava nas določa in je neponovljiva. Je kot prstni odtis. To smo mi. Pišimo z roko.
