Slovenj Gradec v časovnem stroju
12.4.2018, avtor: Valerija Belaj / rubrika: utrip
Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja na terenu je veliko doživetje in hkrati izziv. Učenci lahko svoje predznanje o poznavanju zgodovinskega razvoja Slovenj Gradca utrdijo na terenu ob posamezni stavbni dediščini.
Za zgodovinsko popotovanje smo se odločili v soboto, 7. aprila 2018. K sodelovanju nas je povabil g. Miha Murko, univ. dipl. arheolog konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo. K raziskovanju se je priključila tudi ga. Anja Mihelič, univ. dipl. arheologinja, kustosinja v Koroškem pokrajinskim muzeju.
Majhna skupina zgodovinskih nadobudnežev in radovednežev se je prijavila na delavnico, na katero so z velikimi pričakovanji nestrpno čakali.
Vsak učenec je na začetku poti dobil gradivo z zemljevidi iz različnih zgodovinskih obdobjih razvoja mesta in različne brošure o predmetih, ki so jih našli, restavrirali ter predstavili radovednežem v muzejih po Sloveniji.
Učenci so pripravili plakate z naslovom Slovenj Gradec v času prazgodovine, rimske dobe in srednjega veka, ki smo jih na koncu poti popisali z značilnostmi za posamezno obdobje.
S hojo po obzidju se je naša pot začela v srednjem veku. Obzidje naj bi skupaj z jarkom po zgodovinskih podatkih zgradili v začetku 14. st. Jarek je sprva služil obrambi mesta, kasneje pa so ga z razširitvijo mesta začeli zasipavati.
Ugotovili smo, da naše mesto s svojim srednjeveškim jedrom sodi med starejša mesta, saj se kot mesto omenja že leta 1267, kot trg pa že nekaj let prej in predstavlja pomemben urbanistični spomenik.
Gosta sta nam predstavila gradnjo in pomen cerkve sv. Elizabete, cerkve Sv. Duha, cerkve sv. Pankracija in opisala značilnosti še drugih pomembnih stavb v kraju.
Sledil je pohod v Colatio, kjer smo se seznanili z najdbami iz rimske dobe. Kraj ja bil v tem času rimska naselbina in poštna postojanka. Na tem območju so našli redko pozlačeno mrtvaško posteljo iz slonovine, denar, tempelj, grobove in veliko drugi stvari, ki so jih Rimljani potrebovali za vsakdanje življenje.
Tudi iz časa prazgodovine imamo najdišča in predmete, kot je kamnita sekira, gomile, grobovi…
Čas na terenu je hitro minil, informacij pa je bilo veliko. Delo smo sklenili v naši naravoslovni učilnici na šoli, kjer smo s pomočjo informacij s terena in dodatne literature izpolnili plakate in jih predstavili.
Spoznali smo pomembnost našega kraja nekoč kot izjemno prometno pot in naselbino. Izvedeli smo, da še v današnjem času velikokrat naključno ali načrtno odkrijejo predmete iz različnih zgodovinskih obdobjih, ki jih popišejo, datirajo, restavrirajo in razstavijo v muzeju nam na ogled.
G. Miha Murko in ga. Anja Mihelič sta se s svojimi zgodbami in podajanjem zgodovinskega znanja približala učencem, jih spodbudila h kritičnemu razmišljanju in postavljanju vprašanj o življenju in gradnji v našem mestu.
Seveda nam je ostalo za raziskovanje še kakšno zgodovinsko obdobje, ki ga bomo poskušali preučiti v naslednjih delavnicah.
Dogovorili smo se, da se bomo z gostoma še srečali. Upamo, da tudi v vlogi arheologov, saj bi radi sodelovali pri izkopavanjih in znanje delili ostalim generacijam.
