PIRLS 2016 - pomembno priznanje slovenskemu izobraževanju
6.12.2017, avtor: Sandi Modrijan / rubrika: aktualno
Pred približno letom je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ob predstaviti rezultatov mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015 izrazil zadovoljstvo s podatki, da so slovenski osnovnošolci in dijaki gimnazij pokazali odlično znanje iz matematike in naravoslovja, in dejstvom, da je Slovenija ena redkih držav, v katerih se znanje učencev in dijakov skozi posamezne cikle omenjene raziskave kontinuirano zboljšuje. Temu je sledila predstavitev prav tako izjemnih dosežkov slovenskih učencev v mednarodni raziskavi PISA 2015, po katerih se naši 15-letniki na lestvici matematičnega, naravoslovnega in bralnega znanja uvrščajo nad povprečje najrazvitejših držav na svetu. In podobno ponosa vredne so tudi včeraj predstavljene ugotovitve raziskave PIRLS 2016, ki izkazujejo nadpovprečne rezultate slovenskih desetletnikov v t. i. klasični bralni pismenosti, hkrati pa bistven in stalen napredek od začetka sodelovanja naše države v tej študiji. SVIZ meni, da ni dvoma, da omenjenih uspehov ne bi bilo brez kakovostnih in predanih učiteljic in učiteljev ter tudi vseh drugih zaposlenih v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki vsakodnevno skrbijo za to, da le-ta dobro deluje in skozi leta napreduje. Slovenija se po njihovi zaslugi nahaja v skupini držav, ki se lahko ponašajo z najodličnejšimi izobraževalnimi sistemi.
Predstavitev rezultatov mednarodnih raziskav seveda ni zgolj priložnost, da se oblast in javnost znova opozori na to, kako pomembni so kakovostna vzgoja in izobraževanje, primerna skrb zanju ter njuno ustrezno financiranje, temveč nekateri podatki osvetlijo tudi področja, ki bi jim morali nameniti več pozornosti. V primeru raziskave PIRLS 2016 sta to zagotovo domače okolje in medvrstniško nasilje, ki dokazano občutno vplivata na posameznikove učne dosežke. Podatek o tem, da socialno-ekonomski status otrok (SES; merjen s številom knjig, ki jih ima posamezna družina) pomembno vpliva na uspešnost otrok v bralni pismenosti (višji SES pomeni višji bralni dosežek), bi morali ponotranjiti tudi odločevalci in snovalci šolskih politik. Namreč: manj sredstev za izobraževanje očitno ni pot do boljših dosežkov in enakih možnosti za vse. Za zmanjševanje razlik dokazano in uspešno skrbijo že naši vrtci z zelo kakovostno predšolsko vzgojo in izobraževanjem, hkrati pa podatki raziskave PIRLS nedvoumno kažejo, da ima socialno-ekonomsko okolje, iz katerega izhajajo posamezniki, velik vpliv na dosežke in poznejše možnosti otrok, zato bi država morala nameniti temu vprašanju dodatno pozornost in sredstva. SVIZ je neomajno prepričan, da je treba zagotavljati kakovost in ohranjati dostopnost javnega izobraževanja, glede na to, kako veliko vlogo ima le-to tudi pri zboljševanju možnosti otrok, ki prihajajo iz ekonomsko-socialno šibkejših okolij. A to bo zahtevalo dodatno vlaganje v področje in ne prav obrnjeno, kot smo bili temu priča v zadnjih nekaj letih.
