Ob posvetu Gluhi tolmač
30.11.2017, avtor: Petra Rezar / rubrika: aktualno
Društvo učiteljev gluhih Slovenije je dne 17.11.2017 izpeljalo mednarodni posvet na temo Gluhi tolmač, udeležili so se ga predavatelji iz štirih držav: Slovenije, Hrvaške, Litve in Madžarske. Močna mednarodna udeležba predavateljev in udeležencev je potrdila potrebo po razvoju stroke v smeri Gluhi tolmač, ki se pojavlja tudi v vlogi prevajalca.
Na posvetu so predstavili nove raziskave in zglede dobre prakse v Sloveniji in tujini. Za večino je besedna zveza Gluhi tolmač (poudarek na veliki začetnici kot kulturno jezikovni manjšini!) neznanka. Že iz zgodovine je znano, da so bili gluhi v tej vlogi, odkar obstaja skupnost Gluhih.
Študija o Gluhih tolmačih v Evropi, ki jo je leta 2016 objavila Zveza gluhih Danske, je pokazala nezavidljivo stanje v Sloveniji. Gluhi tolmači uradno ne obstajajo, ni izobraževanj kot tudi ni primernih razmer za delo, čeprav so potrebe vedno večje in to gluhi opravljajo kot prostovoljno delo. Med najnaprednejšimi državami najdemo tudi Nemčijo, ki ima visoko usposobljene gluhe tolmače, celo z doktoratom.
Gluhi tolmač ima v tej vlogi ogromno funkcij, ki pokrivajo potrebe po prevajanju in pisanju besedil, prevajanja iz enega znakovnega jezika v drugi znakovni jezik in še več. Pokriva potrebe vseh generacij od najmlajših otrok do starostnikov; deluje v vseh okoljih, od vrtca do šole, javnih inštitucij, finančnih poslovanj, zdravstvenih inštitucij, policije, sodišča do vseživljenjskega učenja in aktivnosti tudi v pozna leta.
Gluhi tolmač je gluha oseba, ki aktivno obvlada slovenski znakovni jezik ali več znakovnih jezikov (vsaka država ima svoj znakovni jezik), ima visoke jezikovne kompetence in uživa zaupanje med gluhimi uporabniki znakovnega jezika. Delo Gluhega tolmača zahteva dobro načrtovano timsko delo s slišečimi tolmači, ki imajo dodatno znanje in izkušnje za sodelovanje v timu. Delo Gluhega tolmača zahteva tudi tehnično podporo pri delu; videokamera, ekran, prenosnik, velotype sistem in podpornega tolmača za znakovni jezik.
V Sloveniji se poklicni profil tolmač se pridobi z nacionalno poklicno kvalifikacijo, v katerem so vstopni pogoji diskriminatorni in gluhim onemogočajo vstop na trg dela kot tolmači za slovenski znakovni jezik. Zakon o rabi slovenskega znakovnega jezika pa je bil sprejet 14. 11. 2002.
Raziskava Tanje Potočnik Höngisman je pokazala, da večina uporabnikov želi storitve Gluhega tolmača, ker jim le ta olajša razumevanje informacij. Prav tako Gluhi prevajalci delajo za osebe z gluhoslepoto v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN, pri čemer uporabljajo več načinov komunikacije. Zgledi dobre prakse so tudi v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer delujejo štirje gluhi učitelji tudi kot tolmači, odziv učencev in dijakov je zelo pozitiven, kar sta predstavila Marjetka Kulovec in Bojan Mord. Oddaja 24 ur je celo predvajana v živo z Gluhim tolmačem, kar je izjemno zahteven izziv za Tipk TV, ki prejema pozitivne odzive od gluhih gledalcev.
Dr. Tapolczai Gergely, podpredsednik Evropske organizacije gluhih in madžarski poslanec, je poudaril pomen človekovih pravic in enakopravnosti pri zaposlovanju in delu. Dr. Sanja Tarczay s Hrvaške, predsednica Evropske organizacije gluhoslepih, je poudarila pomembnost kakovostnega dela, ki ga opravljajo usposobljeni Gluhi prevajalci in da gluhi zmorejo vse. Nuša Lapanja in Natalija Javornik iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN sta predstavili delo Gluhega prevajalca za gluhoslepe. Ieva Silaeva Peciulyte iz Litve je predstavila delovanje centra za tolmače, v katerem delujejo tudi Gluhi tolmači. Pomembno vlogo pri timskem delu je poudaril dolgoletni Gluhi tolmač Arunas Bražinskas iz Litve, ki je tudi na dvodnevni delavnici ponazoril zglede dobre in slabe prakse pri timskem sodelovanju med gluhimi in slišečimi tolmači. Jasna Bauman je predstavila rezultate evropske raziskave in jih primerjala s Slovenijo.
Mednarodni posvet s pozdravnim nagovorom so podprli dr. Zoran Stančič iz hiše EU, ljubljanski župan Zoran Janković, Janko Plesec iz Društva gluhoslepih Slovenije DLAN, Mladen Veršič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, in dr. Marko Stabej iz Filozofske fakultete.
Ob koncu posveta so sprejeli sklepe:
- Pogoji za pridobitev NPK tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika se posodobijo; odstranijo se vstopni pogoji, v katerem je naveden zdrav sluh in govor. Prav tako bo Center RS za poklicno izobraževanje preveril vse dokumente za pridobitev različnih poklicnih kvalifikacij in odstranil vse diskriminatorne vstopne pogoje.
- Potrebno je zagotoviti maksimalno tehnično podporo pri opravljanju dela Gluhi tolmač, kadar gre za večje dogodke: kamera, ekran, velotype sistem in to vnesti tudi v delovne pogoje Gluhega tolmača. Te rešitve je potrebno zagotoviti s pomočjo države. Usposobi se tudi kader za delo v sistemu velotype.
- Potrebno je posodobiti storitve podpornega tolmača (podporna storitev za invalide), ki danes znašajo samo 30 ur mesečno in jih razširiti na 40 do 50 ur tedensko. To področje ureja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
- Društvo učiteljev gluhih Slovenije se zavezuje, da bo v sodelovanju z Zavodom združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, Zavodom za gluhe in naglušne Ljubljana in drugimi organizacijami, pospešilo prenovo NPK za vstop na trg dela Gluhim tolmačem in hkrati spremljalo dogajanje na tem področju.
- Sklepi s posveta se posredujejo na naslove: vladi RS, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Mestni občini Ljubljana, Centru RS za poklicno izobraževanje, Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Zavodu združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, Filozofski fakulteti Ljubljana, Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan, Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, Evropski organizaciji gluhih, Evropski organizaciji gluhoslepih, EFSLI, Univerzi v Hamburgu, Zvezi gluhih Danske, finski organizaciji gluhih, finski univerzi Humak, Politehniškemu inštitutu Coimbra v Španiji.
Društvo učiteljev gluhih Slovenije
