Pismo sindikata
27.11.2017, avtor: (SM) / rubrika: aktualno
Spoštovani gospod predsednik,
v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ponujeni odstop državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Andreje Barle Lakota razumemo kot opozorilo, da je odnos vlade do izobraževanja neustrezen ter hkrati kot poziv Vladi RS in vam osebno, da prenehate s škodljivo politiko marginalizacije izobraževanja.
Dosežena kakovost javnega izobraževanja v Sloveniji je ena redkih, če ne edina strateška primerjalna prednost, ki jo imamo pred drugimi državami, nadpovprečno znanje slovenskih šolark in šolarjev, ki ga ti izkazujejo v mednarodnih raziskavah in je nad ravnjo najrazvitejših držav, pa predstavlja temelj in nujni pogoj za stabilno gospodarsko rast in izboljšanje kakovosti življenja našega prebivalstva. Ali se ne strinjate, spoštovani gospod predsednik, da lahko le odgovorni, dobro izobraženi in usposobljeni učiteljice in učitelji zagotovimo visoko raven izobraževalnih procesov v naši državi? Ali ni očitno, da pedagoško delo ne sme biti vredno manj od drugega, za opravljanje katerega se zahteva enaka izobrazba, ki je primerljivo zahtevno in odgovorno? Ali je res tako težko razumeti, da je 940 evrov neto plače, ki jo prejme učiteljica ali učitelj z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom, v neposredni povezavi s hitrim staranjem učiteljskega kadra v Sloveniji?
Kako je mogoče, da v proračunih za prihodnji dve leti izobraževanja niste uvrstili med prednostne naloge vlade? In to kljub dejstvu, da je delež sredstev v bruto domačem proizvodu, ki ga namenjamo izobraževanju, od leta 2005 do 2014 padel s 5,3 na 4,6 odstotka; da se je skupna javna poraba v obdobju od leta 2008 do 2013 v Sloveniji zvišala za 24 odstotkov, medtem ko se je javna poraba za izobraževanje istočasno znižala za 12 odstotkov (OECD, Education at a Glance, 2016, 2017)!
Prav nerazumljivo stiskanje »vlečnega konja« najbolje ponazarja zgrešenost in nespametnost slovenske politike v zadnjem desetletju. Ob tako neustreznem odnosu do izobraževanja, ki ga prakticira tudi vaša vlada, spoštovani gospod predsednik, in ga je s protestnim odstopom izpostavila državna sekretarka, ni naključje, da je odnos do pedagoškega dela učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev, do vseh drugih strokovnih delavk in delavcev, ravnateljev in ravnateljic, ki so vodje pedagoškega procesa v vrtcih, šolah in dijaških domovih, vse bolj podcenjujoč. Zaznati ga je med državnim uradništvom, celo na ministrstvu za izobraževanje, širi se med prebivalstvom. Le zakaj bi pedagoško delo, delo učiteljic in učiteljev cenili, če je vredno in plačano manj od primerljivega dela v javnem sektorju ter ga tudi vlada razume kot manj pomembnega?
Spoštovani gospod predsednik, ponujenega odstopa državne sekretarke zaradi neustreznega odnosa vlade do izobraževanja ne bi smeli spregledati, ker je izraz splošnega nezadovoljstva tistih, ki delamo v izobraževanju. Kot smo zapisali v nedavni skupni izjavi z ravnateljskimi združenji, skupnostjo vrtcev in srednjih šol ter sindikatom ravnateljev, v SVIZ od vas pričakujemo, da bo vlada nemudoma spremenila podcenjujoč odnos do izobraževanja, da ga boste takoj umestili med prednostne proračunske naloge ter zagotovili dosledno uveljavitev javno izrečenih zagotovil resorne ministrice o takojšnji odpravi nesprejemljivo nizkega vrednotenja dela učiteljev in ravnateljev.
S spoštovanjem,
Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ
