F3žo
29.9.2017, avtor: Marijana Starc / rubrika: aktualno
Kdo se še ni udeležil vsakoletnega festivala za 3. življenjsko obdobje? Da vsaj v živo pokuka, kako se živi v pokoju?
Prišla sem na zadnji, sončni dan, 28. septembra 2017, in preletela stojnice, ki ponujajo marsikaj: vse od zdravilnih maž, napitkov preko različnih popustov na Slovenskih železnicah do topliških ponudb…
Najbolj nenavadna na nastopih je bila glasba zvočnih palic iz DSO Fužine, ki stanovalce povezuje, jim daje občutek skupnosti in jih razveseljuje, saj so vsak po svojih močeh prostovoljno sodelovali, tudi tisti zelo stari ali oni na vozičkih pa tudi posluh ni bil problem. Lepo je videti tako s(l)ožitje neke tako zaprte skupnosti, kot se znajdejo te po domovih.
Kot iz mogočnih orgel se je oglasil čudovit tenor mešanega pevskega zbora Burja iz Postojne pod vodstvom ge. Mirjane Čepirlo Možina. Zapeli so pesem o rojstvu, drugi o otroštvu se je igrivo pridružil mešani pevski zborček z OŠ Miroslava Vilharja v počastitev 100-letnice njegove smrti. Spomnimo se samo njegove Po jezeru in drugih. Zborovodkinjin sin, ki je otroški zborček glasbeno spremljal, si je sam izdelal kitaro – to je bil zborovski prestiž.
Zasnova nastopa je bila podobna življenjskemu loku, saj sta sledili še anekdota o vasovanju in pesem o zakonskih zadevah. Skratka, bravo snovalki, ki je vključila in s tem počastila domačina Vilharja, pri katerem je kot domači učitelj služboval tudi Fran Levstik!
Upam, da se bom prihodnje leto tega vseslovensko zastavljenega in prijetnega dogodka spet lahko udeležila – tedaj se vam morda spet oglasim.
