Malček pripovedovalček
20.6.2017, avtor: Martina Belšak / rubrika: utrip
PALČEK BRALČEK ‒ MALČEK PRIPOVEDOVALČEK
»Palček Bralček živi v naših srcih
in poganja našo željo po branju.
Pravzaprav ne vemo prav dobro,
kdo koga bolj potrebuje, on nas ali mi njega.«
S tem besedami sem povabila otroke in njihove družine k sodelovanju v projektu »Palček Bralček«. Vsako leto že tradicionalno sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Maribor ‒ http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=23 in Mestno občino, ki nam pri izvedbi projekta pomagajo z zasluženimi nagradami za »malčke pripovedovalčke« ‒ s priznanjem ali knjigo za posameznika. Namen projekta je knjigo približati otroku, spodbujati in razvijati zmožnost domišljijske rabe jezika, spoznavati moralno-etične dimenzije, se identificirati s književno osebo, doživljati književno dogajanje, razvijati predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti, razvijati pozitiven odnos do knjige in predstaviti otroku knjigo kot vir informacij. Otrok si »prisluži« priznanje »Palčka Bralčka«, ko uspešno predstavi oz. pripoveduje tri slikanice. Za lažji začetek dejavnosti prvo/skupno knjigo kot uvod v celomesečni projekt preberemo v vrtcu, drugi dve pa sta po otrokovem izboru (priporočilni seznami ‒ http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=30) in jim otroci prisluhnejo doma, v domačem okolju.
Zakaj projekt Palček Bralček? Zato, ker branje otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Ob tem dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otrokom sproščeno in kakovostno preživljajo čas ter skupaj odkrivajo in stopajo v domišljijske svetove. Število prebranih knjig ni rezultat dobrega dela. Najpomembnejše je, da skupaj z otroki doživljajo čar knjige in branja. Pomembno je, da starši pripovedujejo pravljice, ki jih imajo tudi sami radi, ki jih vznemirjajo, pretresejo, očarajo. Smiselno je pripovedovati pravljice ob ilustracijah, saj lahko le-te otroku povedo več kot beseda. Med pripovedovanjem je ključnega pomena stik z otrokom: opazovati otroka, spremljati njegov odziv. Otrok mora namreč pravljici slediti. Otrokom z branjem obenem tudi pokažemo, da se jim prav z branjem knjig odpira nov, pravljični svet. S tem jih tudi pripravljamo, da se bodo z veseljem začeli učiti brati in bodo radi brali. Otroci, ki jim starši v predšolskem obdobju veliko berejo in se z njimi pogovarjajo, imajo močnejši temelj za uspešno branje in učenje v šolskem obdobju.
V vrtcu v tem obdobju poskrbimo za pester nabor dejavnosti, povezanih s književno vzgojo: obiščemo vrtčevsko knjižnico in druge knjižnice v neposredni bližini (http://www.mb.sik.si/otroci.html in http://www.ukm.um.si/), v katerih imajo otroci (s starši ali vzgojitelji) možnost izposoje knjig za krajše obdobje. Tudi v igralnici smo si uredili domačo knjižnico, v kateri »izposojamo« knjige otrok, ki jih prinašajo od doma. V otroški knjižnici nam je pravljičarka pripravila čarobno pravljično uro. Izdelali smo si vsak svojo zbirko slišanih pravljic, otroci so si vanjo »ilustrativno zapisovali« naslove pravljic, upodobili avtorje, likovno poustvarjali. Izdelali smo si knjižna kazala, ki so nam v pomoč pri listanju slikanic in druge otroške periodike v kotičku. Otroci so predlagali pravljico, za katero smo skupaj ilustrativno zapisali oz. izdelali scenarij, razdelili vloge in pripravili dramatizacijo oz. lutkovno predstavo. V naši knjižnici smo pripravili razstavo nastalih izdelkov. Skozi celoten projekt pa je nekje čisto tiho, zadaj, tičal cilj, ki smo ga nevede uresničili: otrok je s pripovedovanjem pred javnostjo pridobil svojo, pozitivno izkušnjo, ki ga bo motivirala na poti do lastnih uspehov.
Zato še danes držijo Einsteinove besede:
»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri,
jim pripovedujte pravljice.
Če želite, da bi bili še bolj bistri,
jim pripovedujte še več pravljic.«
(Albert Einstein)
