Čebele in med
23.5.2017, avtor: Tatjana Starič / rubrika: utrip
ČEBELE IN MED
Kadar slišimo o čebelah, takoj pomislimo na med. Čebelarstvo je pri nas v Sloveniji »poezija« kmetijstva. In ker so čebele zelo pomembne za naše okolje, je treba že v vrtcu seznanjati otroke o življenju in delovanju čebel. S tem, ko čebele oprašujejo rastline, pripomorejo ohranjati ravnovesje v naravi, obenem pa nam dajejo čebelje pridelke. Pridelki so povsem naravna živila, neposreden dar narave, čebel, ki nam vsem pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. Med je resnično svet v malem, ne samo, da je odličen vir energije, mineralnih snovi in nam pomaga pri fizični in psihični utrujenosti ter krepi obrambne lastnosti našega organizma. Priporočljivo je vsakodnevno vnašanje medu in mleka v našo prehrano.
V našem vrtcu smo v EKO načrt umestili projekt o čebelah in cvetovih. Poglavitni cilj, ki smo ga izpostavili, je bil vzgoja za zdravo življenje v zdravem okolju.
Projekt Čebele in cvetovi nas je popeljal v raziskovanje in opazovanje narave in čebel. Prav tako ta projekt zajema vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj z vključevanjem medsebojnih odnosov in odnosa do narave in družbe. Otroci so v sklopu projekta doživljali in spoznavali živo in neživo naravo v njeni raznolikosti in spreminjanju.
Namen projekta je bil ozaveščati otroke o pomenu čebel pri ohranjanju raznolikosti rastlinskih vrst skozi njihovo glavno nalogo opraševanja rastlin, vse do pridelave medu in njegove koristnosti za človeka. Pri delu sem upoštevala vsa področja dejavnosti iz kurikula, ki so se med seboj prepletala, seveda tudi otrokove interese in zanimanja. Prednostno področje pri tem projektu je bila narava. Poudarek je bil na pridobivanju izkušenj z živimi bitji ter srečanje z njimi, če je le možno. Otroke učimo spoštovati jih ter uživati z njimi, jih seznanjati z njihovim okoljem, in pomembnosti za njihov obstoj.
Pri načrtovanju vsebin in ciljev sem upoštevala načela iz kurikula, ki predstavlja pomemben okvir za oblikovanje koncepta predšolske vzgoje v vrtcu:
Načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu:
- Kurikulum za predšolske otroke v vrtcu naj bo odprt za uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok ter staršev, za uveljavljanje avtonomnosti vrtca ter vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vrtcu ter za prilagajanje različnim spremembam, hkrati pa naj bo ustrezno strukturiran, tako da bo predstavljal visoko kakovostno podlago za profesionalno delo.
- Izbira vsebin in metod v sklopu posameznega področja dejavnosti v vrtcu mora biti vzgojiteljem ter njihovim pomočnikom omogočena s čim bolj pestro ponudbo vsebin, dejavnosti in metod.
- Tako na ravni vrtca kot na ravni vzgojitelja mora biti omogočena dopolnitev z dejavnostmi, vsebinami in metodami po lastni presoji, ki pa morajo biti usklajene s kurikularnim dokumentom, sprejetim na nacionalni ravni.
Načelo uravnoteženosti:
- Načelo uravnoteženosti se nujno dopolnjuje z načelom izbire in drugačnosti, kurikulum oz. vzgojitelji morajo zagotavljati aktivnosti iz vseh posročij dejavnosti in spodbujati vse vidike otrokovega razvoja.
Načelo vertikalne povezanosti:
- Med družino in vrtcem
Načelo sodelovanja z okoljem:
- Upoštevati različnosti in možnosti uporabe naravnih in družbeno-kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca.
- Upoštevanje naravnih in družbeno –kulturnih specifičnih okolij, iz katerega prihajajo otroci.
Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje:
- Strokovnega osebja znotraj oddelka, med oddelki in znotraj vrtca.
- Vrtca z drugimi vzgojno-izobraževalnimi, strokovnimi in drugimi institucijami.
V skupini » baloni«, otroci so bili stari pet do šest let, smo začeli opazovati čebele na travniku, na cvetlicah in s pogovori. Na travniku smo skozi povečevalno steklo opazovali čebele na cvetovih in tudi druge travniške žuželke, ki smo jih srečali. Knjižni kotiček v igralnici sem dopolnila s slikanicami, knjigami, zgodbicami, aplikacijami in razno oglaševalsko literaturo, v mehki kotiček sem dodala nekaj plišastih čebel, čebelic, velikega čmrlja, čebelico Majo in Vilija. In začeli smo z dejavnostmi, ki so se nanašale na čebele, njihov razvoj, čebelnjak in satovnico. Prebirali smo zgodbe, pesmice in deklamacije o čebelah, naučili smo se tudi deklamacijo: Ciciban in čebela, s katero smo nastopali na zaključnem nastopu za starše. Otroci so tudi od doma prinašali igrače – čebele in razne slike čebel na travnikih in cvetovih, čebelnjake in slike medu, iz katerih smo naredili plakat. Pri likovnih dejavnostih smo izdelovali iz eko odpadnega materiala čebelnjak, satovnico in čebele. V sodelovanju s čebelarsko zvezo nas je obiskal čebelar, kateri nam je preko posnetkov prikazal razvoj čebel od jajčec, do izvalitve čebelic, njihovega dela v panju, nabiranja sladke medičine, ki jo kasneje predelajo v med in ga skladiščijo v celicah satja, kako mlade čebelice izločajo vosek, iz katerega naredijo svoje bivališče – satje, v katerega matica izleže jajčeca, čebele pa odlagajo vanj med in cvetni prah. Pokazal nam je tudi satje, vsi smo ga poskusili – mmm, bilo je sladko. Za lažje dojemanje življenja čebel smo si ogledali risani film Čebelica Maja, v katerem zelo nazorno in otrokom na razumljiv in šaljiv način film prikazuje rojstvo, delo in življenje čebel.
Vožnja z vlakcem Jurčkom je bila vrhunec projekta. Vlak Jurček nas je pričakal pred vrtcem. Nekaj staršev se je ponudilo za spremstvo, za dodatno varnost pri vstopanju na vlak, pa sta poskrbela dva policaja. Nato smo se odpeljali skozi mesto Maribor, do Betnavskega gradu, kjer stoji ob čebelnjaku tudi trgovina s čebeljimi izdelki. Ogledali smo si trgovino, v kateri so nam postregli z različnimi vrstami medu, namazanim na kruhu in nam pokazali, kaj vse v vezi s čebelami se pri njih prodaja. Na vrsti je bil ogled čebelnjaka. Na glave smo si namestili zaščitna pokrivala, da nas čebele ne bi popikale. Morali smo biti čisto tiho in mirni, da se čebele niso preveč vznemirile. Nekateri otroci so bili manj korajžni in niso želeli v čebelnjak. Ogledovali so si ga le od zunaj v spremstvu staršev, ki so bili z nami. Čebelar nam je vse lepo pokazal in nam razložil, kako poteka življenje v čebelnjaku. Pripravili pa so nam tudi delavnico, na kateri smo iz voska izdelovali sveče, iz tekočega voska pa smo vlivali čebelice. Sveče in čebelice smo si lahko odnesli v vrtec in nato domov. Za konec smo risali še čebele skozi prosojnico, kar je bilo otrokom zelo zanimivo. Čas je prehitro minil in vlak Jurček nas je odpeljal nazaj v vrtec, kjer smo razstavili naše izdelke.
Otroci so se v tem projektu veliko naučili, znanje pa bodo nadgrajevali pozneje, v šoli.
Tatjana Starič, vzgojiteljica
Vrtec Ivana Glinška Maribor
