Učitelji in raziskovalci ogorčeni nad nadaljnjim zapostavljanjem izobraževanja in znanosti
5.5.2017, avtor: Sandi Modrijan / rubrika: aktualno
Ljubljana, 5. maja 2017 – Pretekli teden je slovenska Vlada potrdila besedili Nacionalnega reformnega programa (NRP) za letošnje in prihodnje leto ter Program stabilnosti za letos. Finančna ministrica je ob tem izpostavila, da gre za ključna dokumenta evropskega semestra, v katerih so predstavljene usmeritve ekonomske politike države, se spremlja uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in je prikazan napredek pri izpolnjevanju priporočil, ki jih je naša država dobila ob lanskoletnem pregledu obeh dokumentov. Ministrica je poudarila še, da je bil NRP »večkrat obravnavan tudi s socialnimi partnerji in je v največji meri z njimi tudi usklajen«. Slednje (ob tem pa še marsikaj drugega) vsekakor ne drži in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je nad vsebino sprejetih za Slovenijo izjemno pomembnih dokumentov, ki vsebujeta smernice države v naslednjem dveletnem obdobju, zelo razočaran.
SVIZ je sicer resda sodeloval v razpravah o vsebini NRP in mu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) tudi uspelo prepričati ter se z njim uskladiti na ključni točki, pomembni ne le za sindikat in ministrstvo, temveč za družbo kot celoto. MIZŠ je pozivom, argumentom in podatkom SVIZ-a, da sta izobraževanje in raziskovalna dejavnost v preteklih letih krize nosila največje in preveliko breme ter da je ta trend treba ustaviti in spremeniti, prisluhnilo. Na pobudo sindikata je tako v svojem poglavju za pripravo NRP zapisalo: »Sredstva za financiranje področij izobraževanja, znanosti in športa so bila v času finančne in gospodarske krize neproporcionalno močno znižana. Glede na rast BDP in glede na napovedi nadaljnje rasti se tudi sedaj namesto nadomeščanja zamujene rasti od postavljenih ciljev še dodatno oddaljujemo. Tako evropske institucije (Evropska komisija) kot mednarodne organizacije (OECD, Svet Evrope) uvrščajo Slovenijo med države, v katerih je zmanjšanje sredstev za izobraževanje, znanost in šport z vidika demografskih perspektiv, razvojnih priložnosti in tudi konkurenčnosti gospodarstva zelo problematično. Okrepitev (tudi finančna) teh področij kot ključne podstati družbe je eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov Slovenije, saj sta gospodarska rast in družbeni razvoj tesno povezana z izobraževanjem oz. znanjem in veščinami ljudi. Prav tako velja omeniti pozitivne učinke in pomen vlaganj v raziskave in razvoj, saj za 0,1 % BDP večja vlaganja vodijo v 1,2 % višji BDP na prebivalca, v Sloveniji pa je v zadnjih letih zaznati padec skupnega % javnih in zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj (2,6 % v 2013; 2,2 % v 2015). Pri zasledovanju krepitve financiranja izobraževanja in znanosti ter stabilnega financiranje športa je ključno tudi zagotavljanje in razvoj kakovosti ter ohranjanje odličnosti za opolnomočenje in kakovostno zaposlovanje prebivalcev Slovenije. Kot dodatni element v razvoju povezujemo sistem izobraževanja in znanosti z gospodarstvom kot nadgradnja krepitve financiranja izobraževanja, znanosti in športa.«
Navedenega odstavka, ki je po oceni SVIZ ključen za razumevanje vloge izobraževanja in raziskovanja kot redkih (ali sploh edinih) prednosti, ki jih lahko ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami ter bi našo državo lahko usmerili na drugo, boljšo pot, Vlada RS v končno besedilo NRP ni vključila. Hkrati slovenska vlada ignorira tudi sama priporočila Evropske komisije in cilje strategije Evropa 2020 – eden od petih glavnih ciljev slednje je namreč tudi »izboljšati možnosti za raziskave in razvoj, zlasti povečati celoten delež javnih in zasebnih naložb v tem sektorju na 3 % BDP«. Evropska komisija Sloveniji v aktualnem Poročilu o državi (evropski semester) sporoča, da cilj (3 % BDP) na področju raziskav in razvoja še zdaleč ni dosežen. Še več – od njega se celo oddaljujemo: »Po letih stalne rasti je raven intenzivnosti raziskav in razvoja v Sloveniji v letu 2014 izrazito upadla na 2,4 % BDP (z 2,6 % leta 2013), kar je posledica upada v javnem in zasebnem sektorju. Negativni trend se je nadaljeval tudi v letu 2015, in sicer se je intenzivnost znižala na 2,2 % BDP«. Slovenska vlada se je odločila povsem prezreti priporočila, ki prihajajo iz Evrope, kot tudi spregledati in preslišati raziskovalce, ki so se aprila letos zbrali na Shodu za znanost. Ti so med drugim opozorili na občutno prenizek delež BDP (le približno 0,4 %), ki ga Slovenija namenja za raziskovalno dejavnost iz javnih sredstev in je eden od najnižjih v državah Evropske unije z evrom. SVIZ obžaluje, da Vlada RS ne prisluhne niti lastni članici, ministrici za izobraževanje, znanost in šport, ki je ob aprilskem shodu znanstvenikov izpostavila, da predstavlja znanost gonilo napredka, in ugotovila, da takšen shod »senzibilizira vse partnerje v demokratičnem procesu in tudi slehernega posameznika, od državnega zbora, ministrstev, vlade, koalicijskih partnerjev do predsednika republike«.
SVIZ bo skupaj s članicami in člani, zaposlenimi v izobraževanju in raziskovalni dejavnosti, storil vse, da se spremeni destruktivna smer, pri kateri politika vztraja že vsaj od leta 2012 ter kaže na popolno nerazumevanje pomena izobraževanja in znanosti za »izhod držav članic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter izvedbo daljnosežnih strukturnih reform.«
