Vlada s svojimi predlogi kaže svoj pravi odnos do izobraževanja, raziskovanja in kulture
4.5.2017, avtor: Sandi Modrijan / rubrika: aktualno
Ljubljana, 4. maja 2017 – Pred dnevi sta pristojni ministrstvi Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) posredovali predloge aneksov h kolektivnim pogodbam (za dejavnost vzgoje in izobraževanja, za raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti) na podlagi uresničitve IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju. Točka govori o odpravi anomalij, tudi pri tistih delovnih mestih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi in bi se morala po podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike zato ustrezno uskladiti, kot to določa omenjeni dogovor. SVIZ je včeraj na Vlado RS ter ministre (za javno upravo kot vodjo vladne pogajalske skupine, za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo) posredoval odgovor na prejeta pogajalska izhodišča. SVIZ jih je zavrnil kot nesprejemljiva.
V nadaljevanju objavljamo vsebino pisma, posredovanega Vladi in ministrom.
"Vladna izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o vrednotenju delovnih mest v zdravstvu in drugih dejavnostih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kateri drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi mesti, so za Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) povsem nesprejemljiva. Izhodišča sindikatom v enem delu negirajo nesporno pravico, da se avtonomno pogajamo v skladu z obstoječim sistemom kolektivnih pogodb, v drugem delu vlada ustvari fikcijo in si izmisli trditve (točki 2 in 3), ki jih ni mogoče izpeljati iz zdravniškega aneksa, na katerega se sicer sklicuje.
Nesprejemljivo je izhodišče vlade, da bodo pogajanja o odpravljanju razlik skupin zaposlenih, ki so primerljive z zdravniki, potekala na centralni ravni. Za tako izhodišče v sistemu kolektivnih pogodb ne obstaja noben argument. SVIZ kategorično vztraja, da se ta pogajanja izpeljejo v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma poklicev. Zdravniki in zobozdravniki so se pogajali o aneksu h poklicni pogodbi ločeno in brez prisotnosti kogar koli, ki ni podpisnik te pogodbe. Še več, o zvišanjih plač so se pogajali istočasno, ko so se drugi sindikati v javnem sektorju pogajali o odpravi varčevalnih ukrepov. Neenakost v pristopu je očitna, da o ponižujočem odnosu vlade do sindikatov javnega sektorja, ki se jim jemlje pravica do dostojnih pogajanj, sploh ne govorimo.
Vlada si v izhodiščih dobesedno izmisli trditev, da iz dogovora izhaja, da so z zdravniškimi delovnimi mesti primerljiva delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, na katerih se opravljajo specializirane naloge, povezane z zdravjem in življenjem, ter znanstveno-raziskovalno delo. Dogovor ne govori o »specializiranih nalogah« in nikjer ne govori o »primerljivosti delovnih mest v VIII. in IX. tarifnem razredu«. V zdravniškem aneksu se plačni razredi znatno povišajo zdravnikom specializantom, zdravnikom brez specializacije in z licenco, ki so umeščeni v tarifni razred VII/2(!), ter specialistom, skratka vsem zdravnikom. Vlada v izhodiščih v nasprotju z dejstvi predpostavlja, da zdravniki z visokošolsko izobrazbo ne obstajajo, očitno v upanju, da bodo izpuhtele tudi vse primerjave z diplomiranimi medicinskimi sestrami in drugimi delovnimi mesti v zdravstvu in sociali, z učitelji z univerzitetno izobrazbo, z vrhunskimi delovnimi mesti v kulturi in drugimi. Le ob izključitvi bistvenih dejstev lahko vlada zatrjuje, da je v enotnem plačnem sistemu delo zdravnikov primerljivo le z univerzitetnimi profesorji, raziskovalci, ne pa tudi z univerzitetno izobraženimi učitelji.
Ko vlada spomni na zavezujoče razmerje v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja med posameznimi zdravniškimi delovnimi mesti in strokovnimi delovnimi mesti v izobraževanju, zavestno zavaja. Tam ni vzpostavljeno razmerje med najnižje vrednotenim delovnim mestom zdravnika z najnižje postavljenim delovnim mestom visokošolskega učitelja, temveč med najnižjim delovnim mestom zdravnika specialista in visokošolskega učitelja! Vlada prav tako prezre, da je hkrati postavljeno tudi razmerje med učiteljem z univerzitetno izobrazbo in zdravnikom brez specializacije. Eno razmerje (1 : 1 med docentom in najnižje postavljenim specialistom) »prilagodi«, drugega (1 : 1,23 med učiteljem z univerzitetno izobrazbo zdravnikom brez specializacije z licenco) pa ignorira, kot da ne obstaja v istem odstavku kolektivne pogodbe. Seveda je zasledovanje interesov, ki jih ima vlada v prihodnjih pogajanjih, legitimno, a pri tem ne bi smela potvarjati dejstev.
Vlada iz trditve, da so se zdravnikom družinske medicine uvrstitve zvišale za dva plačna razreda, samovoljno izpelje pravilo dviga dveh plačnih razredov za – redka – delovna mesta, za katera predlaga zvišanje. Zdravnikom so se plačni razredi zvišali od 1 do 8 plačnih razredov, tudi specializantom in tudi zdravnikom brez specializacije, zato vladni predlog zvišanja za 2 plačna razreda razumemo kot oddaljeno pogajalsko izhodišče, ne pa kot izhodišče, ki bi temeljilo na verodostojnih dejstvih.
In ne nazadnje, nabor predlaganih delovnih mest kaže na neverjetno podcenjujoč odnos do kulture, saj vlada na področju le-te kljub delovnim mestom vrhunskih glasbenikov in vrhunskih igralcev na eni strani ter visoko specializiranih strokovnjakov z doktorati znanosti na drugi strani tem zaposlenim ne priznava primerljivosti z zdravniškimi delovni mesti. Bolj očitno vlada temeljnega nerazumevanja pomena kulture za družbo ne bi mogla potrditi.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ"
