Mladi, spregovorite svoje misli!
24.4.2017, avtor: Sonja Vidonja / rubrika: utrip
V Sloveniji vsako leto v izide več kot 300 pesniških zbirk in več kot 200 romanov v domačih avtorjev. Smo zelo pišoč narod, najprej zato, ker imamo radi pisano besedo, malo pa tudi zato, ker smo melanholičen narod in nam je lažje, kadar svoje stiske in težave lahko izlijemo na papir ali ekrane sodobnih medijev.
Na natečaj Pionirskega doma je skupno prispelo 252 kratkih zgodb v slovenskem jeziku ter 183 v tujih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem). Direktorico Viktorijo Potočnik je razveselilo in presenetilo, v kolikšnem številu so se mladi pisatelji odzvali na iztočnice, odlomke iz avtorskih zgodb, ki jih je za festival pripravila profesorica Marjetka Krapež, za vsak jezik posebej, mladi pisci pa so jih v svoje zgodbe vključili vsak na svoj način.
"Slovenci imamo radi besedo in naj tako tudi ostane," je številčnost mladih pisateljev komentirala Marjetka Krapež, slovenistka na Gimnaziji Vič, ki je bila poleg dr. Aksinje Kermauner, pisateljice in članice Društva slovenskih pisateljev (DSP), ter Jane Kolarič, prav tako pisateljice in članice DSP, tudi članica strokovne komisije, ki je ocenjevala zgodbe in na koncu podelila nagrade za najboljša literarna dela in priznanja za posebne omembe.
Na zaključni prireditvi festivala so posebno pozornost namenili temu, da so odlomke iz najboljših del prebrali na odru. Ta izziv sta sprejela dramska igralca Klemen Janežič in Marinka Štern, ki sta se energično zapodila med besede, Klemen se je spoprijel celo z zgodbo v prekmurskem narečju. "Izjemno pomembno se mi zdi, da mladi pisatelji slišijo svoje ime in slišijo tudi, kaj in kako ustvarjajo drugi," je izpostavila Marjetka Krapež.
Pomembno vlogo na festivalu so odigrali tudi mentorji, učitelji slovenščine in tujih jezikov, ki so spodbujali svoje dijake, naj se prijavijo na festival. Izziv je sprejel tudi Urban Šifrar iz Grosuplja, ki je prejel nagrado za najboljše besedilo v tretji triadi OŠ. Povedal je, da se mu je zdelo zanimivo, ko so organizatorji pripravili odlomek, ki ga je vsak mladi pisatelj v zgodbo vključil na drugačen način. Urban se je odločil za pristop, ki mu je najbližji, to je optimizem, ter s tem izstopal: "V svoje pisanje poskušam vedno dati čim več sebe, zato me veseli, da so žirantje to prepoznali kot neko umetnost."
Njegova zgodba ima naslov Plovba proti nebu, v njej pa pripoveduje, da moramo verjeti v svoje sanje, saj se bo vse zgodilo natančno tako, kot se mora zgoditi. Urban je pravi poet, na življenje gleda skozi rožnata očala in to želi deliti z drugimi. "S pisanjem želim navdihniti ljudi, da začnejo razmišljati s srcem in gledati na svet z lepšega zornega kota. Vsak, ki piše, mora stremeti k temu, da navdihuje tiste, ki ga berejo, da bi si vsi želeli ustvarjati boljši in lepši svet," pravi.
Večina literature namreč nastaja iz stiske, kar sta v svoji oceni prispelih del zapisala tako vodja festivala Bojan Martinec kot tudi članica žirije Marjetka Krapež: "Mladi pišejo predvsem o problemih, ki jih opažajo okrog sebe, o družinah, ločitvah staršev, samopodobi, smislu življenja, bolečini ob nesprejemanju drugačnosti ..."
Poslanstvo festivala pa je, da sprejemamo, razumemo in spodbujamo, kot je povedala direktorica Pionirskega doma Viktorija Potočnik:"Popeljali ste nas v zgodbe vašega razmišljanja, popeljali ste nas v vaš svet, nekateri ste postavili piko, nekateri pa ste nas pozvali, da z vami skupaj razmišljamo. Razmišljamo, kakšen naj bo vaš jutrišnji svet, kakšni naj bodo vaši prijatelji, kaj si želite in kako boste vi polnili ta prostor in čas v katerem živimo."
Zgodbe večinoma nastajajo iz premisleka o pomembnih življenjskih vprašanjih. Ena tistih, ki pozivajo k razmišljanju o njih, je tudi Nika Pušlar, dijakinja Gimnazije Vič, ki je napisala najboljšo zgodbo v angleškem jeziku z naslovom Riches to Rags Story. Mlada pisateljica mojstrsko žonglira z našim pojmovanjem svobode in pomenom lastne odločitve. Pripoveduje, da je od nas samih odvisno, ali se bomo podredili svetu, v katerem smo bili vzgojeni, ali pa bomo v življenje stopili po svoji poti, ne ozirajoč se na pomisleke staršev in družbe: "Hotela sem dati iz sebe svoje ideje, svoje razmišljanje. Všeč mi je, če ljudje razmišljajo s svojo glavo, to bi rada delila. Ljudje smo bitja, ki se konstantno razvijamo in tudi jaz sem ena od njih."
Vsi moramo stremeti k temu, da gremo naprej, da smo kritični do sebe in družbe v kateri živimo. Tudi Bojan Martinec z veseljem opaža, da so mladi danes, če se ozre nekaj let ali desetletij nazaj, bolj kritični in manj šablonski kot nekoč. Zanimivo pa je bilo prisluhniti tudi razmišljanju mladih o šablonah v sami strukturi jezika oziroma o razlikah med pisanjem v slovenskem in angleškem jeziku. "Slovenščina je zelo lep jezik, všeč mi je dvojina, ki je drugi nimajo, ampak angleščina ima veliko več besed in izrazov, ki opisujejo točno tisto, kar želiš povedati. V slovenščini se ti namreč zgodi, da ne najdeš kakšne besede in se morda kdaj malo nerodno izraziš," je prednosti pisanja v angleščini opisala Nika Pušlar.
Marsikatero nerodnost v življenju pa zlahka rešiš, če znaš dobro blefirati. Tej temi se je posvetil Žan Gornik, dijak medijske tehnike iz Celja. Za kratko in preprosto kriminalno zgodbo A Bluff v angleškem jeziku je prejel priznanje za posebno omembo. Njegovo blefiranje je tako zaleglo, da je kriminalko izpeljal celo brez nasilja.
Celjska dijakinja Terezija Ferlež, avtorica ene od dveh najboljših zgodb v angleškem jeziku Careful what you wish, pa pravi, da v njih rada išče resnico, saj knjig, tako kot ljudi, ne presoja po naslovnici oziroma videzu, temveč jo zanima, kaj se skriva pod površjem. Letos je prvič sodelovala na natečaju, čeprav piše že od svojega devetega leta. S pisanjem oblikuje in širi svoj pogled na življenje, kot pravi, z drugačnega vidika. V svoji kratki zgodbi pripoveduje, da je v življenju treba biti previden, kaj si želiš, ker si ti želje lahko uresničijo. Resnica je namreč ta, da izpolnitev želja ne osreči vsakogar. "Svoje zgodbe za zdaj objavlja na internetu, razmišlja pa tudi o tem, da bi v kratkem izdala knjigo.
O knjigi, nekakšnem zborniku najboljših kratkih zgodb, pa razmišljajo tudi v Pionirskem domu, saj bi tako zaokrožili res lep literarni praznik, ki ga je Viktorija Potočnik zaključila s temi besedami: "Dragi mladi, ostanite glasni, spregovorite svoje misli, svoje želje in povejte, kakšen svet si želite! Pionirski dom vam bo tukaj v oporo."
