Gozd navdušuje
20.4.2017, avtor: Mija Bokal / rubrika: aktualno
Gozdna pedagogika vstopa počasi tudi v osnovnošolske učilnice. To potrjuje polno zaseden seminar za učitelje, ki je potekal v sredo, 19. aprila 2017, na Zgornji Beli pri Preddvoru. 60 pedagoških delavcev iz vseh koncev Slovenije je pridobilo drugačen pogled na vzgojo in učenje otrok. Zavedanje, da je gibanje v resnici pomembno za razvoj možganov, in ne le za telo, in da se otroci skozi spontano gibanje boljše in trajnejše učijo, bodo poskušali odslej še bolj sistematično udejanjati tudi v praksi.
Vse zbrane je uvodoma pozdravila Natalija Györek iz Inštituta za gozdno pedagogiko, ki je organiziral že 17 tovrstnih seminarjev: »Dosedanji seminarji so bili vsebinsko malo bolj usmerjeni k predšolskim pedagoškim delavcem, tokratno izobraževanje pa smo namenili prvič izključno učiteljem slovenskih osnovnih šol. Izkazalo se je, da zanimanje izjemno veliko, zato že razmišljamo o jesenskem seminarju, ki ga bomo izvedli na željo učiteljev v celoti v gozdu.« Dr. Urša Vilhar iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila delovanje Gozda eksperimentov, v sklopu katerega izvajajo različne aktivnosti gozdne pedagogike za otroke, in Priročnik za učenje in igro v gozdu, ki je izšel pred kratkim.
Tatjana Jakovljević, specialna pedagoginja v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, ki je bila že večkrat gostja gozdnih seminarjev, je spregovorila še učiteljem o izjemnem pomenu gozda za razvoj otrokove možganske funkcije. Poudarila je, da število učencev z različnimi motnjami v razvoju, še zlasti z avtizmom in ADHD, v Sloveniji neverjetno hitro narašča, in pojasnila, da lahko razlog za to najdemo v neprimernemu razvoju možganov. »Odgovornost za to ni le na starših, kot radi poudarjamo, ampak tudi na šolskem sistemu, ki otrokom ne omogoča spontanega gibanja, ki ga možgani za nevrološko tipičen razvoj nujno potrebujejo. Ne govorimo več o vzgojni, ampak o nevrološki problematiki.« Prepričana je, da je v slovenskih šolah vse preveč strukturiranega in statičnega u��enja, kar moramo nujno spremeniti, če želimo dobro našim otrokom. Njene besede je podkrepila Brigita Urbanija, pomočnica ravnateljice Vrtca Antona Medveda iz Kamnika, ki je zbranim učiteljem in drugim pedagoškim delavcem predstavila način, kako so v praksi v njihovem vrtcu s kar 55 oddelki uvedli gozdno pedagogiko v vsakdan. Učitelje je spodbudila, da naj ne razmišljajo o gozdni pedagogiki kot o enem od mnogih projektov, ampak o nečem vsakdanjem, kar lahko s postopnimi koraki uresničijo v prav vsaki šoli ali vrtcu.
Ob povedanem nihče od udeležencev ni ostal ravnodušen. Učiteljica razrednega pouka iz Dolenjske ugotavlja, da so se otroci v zadnjih 10 letih zelo spremenili in da se z njimi zares dogaja nekaj nenavadnega: »Načini podajanja snovi, ki sem jih uporabljala pred leti, danes niso več uporabni. Z vsem povedanim se strinjam, menim, da je čas za spremembe. Ideja učenja v gozdu se mi zdi odlična.«
Kljub mrzlemu in vetrovnemu dnevu se je vseh 60 učiteljev odpravilo v bližnji gozd, kjer so si ogledali Micino gozdno igralnico, ki so jo zgledno uredili v Vrtcu na Zgornji Beli. Sledila je praktična predstavitev šole na prostem, kot jo izvajajo na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Renata Filipič, učiteljica kemije in gospodinjstva ter vodja projekta SOS - School Outside, je predstavila način, kako v njihovi šoli uvajajo pouk na prostem tako na razredni stopnji kot tudi kasneje na predmetni stopnji: »Pomembno je, da poskušamo učenje čim bolj približati igri in spodbuditi otroke, da aktivirajo pri učenju tudi svoja čustva. Ko delujejo čustva, se otroci zares učijo!« S svojimi praktičnimi predstavitvami in nalogami za udeležence sta navdušili tudi Aida Zorc, profesorica angleškega jezika, in Tina Karničar, profesorica razrednega pouka, ki prav tako izvajata občasno pouk na prostem in opažata pri tem izjemne rezultate.
(foto Natalija Györek)
