Praznično obarvan marec
28.3.2017, avtor: Suzana Savec / rubrika: utrip
Lahko so bele, rdeče,
vijolične, rumene ‒
šopek bo razveselil
mame, tete, žene.
Človek je del družbenega okolja v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, nanj vplivali in ga pozneje aktivno spreminjali, ga morajo postopno spoznati (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna okolja in poklice, kulturno življenje, javno življenje …) in pridobivati vpogled v širšo družbo (Kurikulum za vrtce 2011, 48‒55). Vključevanje v okolje pomeni tudi vključevanje v kulturno življenje. V Vrtcu Ivana Glinška Maribor smo Srčki družbeno in kulturno življenje v našega mesta spoznavali in razvijali z medgeneracijskim projektom: Cvet (https://maribor24.si/lokalno/foto-otroci-mariborskih-vrtcev-razveseljujejo-mimoidoce/; https://mbreport.si/novice/otroci-mariborskih-vrtcev-danes-delijo-roze/). V sklopu projekta smo s cvetovi spodbujali in uresničevali tesnejše povezave med generacijami ter ozaveščali pomen vrednot medgeneracijskega sodelovanja. »Rože od pradavnine na različne načine nagovarjajo človeka, vzbujajo pozornost z bujno rastjo, raznovrstnimi oblikami cvetov, pisanimi barvami in izbranimi vonjavami, z lepoto, ki je ni moč spregledati in ob kateri ni mogoče ostati ravnodušen.« (Germ 2002, 5). Poseben pridih in pomen pa dobi cvetje takrat, ko ti cvet podari otrok, kar tako ‒ na ulici, in to cvet, ki ga je s svojimi spretnimi ročicami izdelal sam.
V oddelku Srčki (4‒5 let) smo v ta namen izdelovali in ustvarjali unikatne rože iz odpadnih materialov in s tem uresničevali cilje medgeneracijskega eko projekta Cvet ter se 21. marca, ko smo vsi iz enote Smetanova stopili na ulice in z našimi cvetovi obdarili mimoidoče, veselili in pričarali nasmehe in radost na obraze mnogih ‒ mladih, mlajših, starejših in najstarejših. Otroci so z velikim veseljem in brez zadržkov pristopali k mimoidočim in jim s svojo otroško radostjo in srčnostjo podarjali izdelane rožice. V sklopu izvajanja oddelčnih dejavnosti smo posebno pozornost namenjali kurikularnima ciljema ‒ otrok spoznava, da vsi, odrasli in otroci pripadajo družbi in so pomembni ter otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila dobro počutje in udobje (http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf).
V marcu smo Srčki oznamovali tudi 8. marec, praznik žena, in 25. marec, materinski dan. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca že od leta 1917. Je pomemben dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk (https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_%C5%BEena). Z otroki smo razmišljali, kako bi lahko razveselili in obdarili mame ob dnevu žena. Sami so predlagali, da bi jim izdelali verižice. Iz mase das smo oblikovali obeske, ki so jih otroci poslikali, nato pa na vrvice nanizali še različne perlice, s tem aktivno razvijali spretnosti fine motorike in predvsem razveselili mame s čudovitim, unikatnim modnim nakitom.
Materinski dan pa je neformalen praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo se je razširil po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi praznovali ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem 25 marec. V Sloveniji se materinski dan zaradi praznovanja dneva žena praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca (https://sl.wikipedia.org/wiki/Materinski_dan). V vrtcu smo Srčki za materinski dan izdelali voščilnice s čudovitim posvetilom in broške v obliki rož iz usnja in umetnih materialov.
V marcu so v našem oddelku ves čas bogato in mavrično cvetele različne rožice - tiste, ki so jih izdelale spretne otroške roke in tiste v otroških srcih, katerih lepota se širi tudi v širše družbeno okolje in jih lahko, če smo dovolj nežni tudi sami, opazujemo cveteti prav vse leto ...
Šopek za mamico
Rasti, rasti rožica:
Zvonček in vijolica!
Šopek bom natrgala,
s travico povezala
in za praznik mamici
s poljubčkom zapečatila.
(Ksenija Šoster Olmer)
