Domov - > eŠR ->

Pustna pekarna

28.2.2017, avtor: Tatjana Starič / rubrika: utrip

Tudi letos je pust kot vsa druga leta čas rajanja, veseljačenja, pustnih šem in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme prevzamejo oblast. Pri nas na Štajerskem je najbolj znan ljudski običaj »kurentovanje«, značilno za Ptuj in okolico, priredi se v pustnem času z namenom, da odganja zimo. Značilen je plešoči pohod kurentov skozi vasi in mesta,v prav tako značilni opravi in z glasnim zvonjenjem. Gre za največjo organizirano pustno karnevalsko prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi, katere namen je prvotno ohraniti premične kulturne dediščine etnografskega izročila ptujskega območja in Slovenije. 

Pustni čas je tudi v našem vrtcu (Vrtec Ivana Glinška Maribor, enota Ribiška) eden pomembnejših dogodkov. Že pred pustnim torkom izvajamo različne dejavnosti, vezane na pust. Izdelujemo pustno dekoracijo, okrasimo igralnice in hodnike, če se le da, to počnemo iz odpadnega eko materiala, učimo se pesmi, deklamacij s pustno vsebino, izdelujemo maske, na sprehodih si ogledujemo pustne izložbe v trgovinah, otrokom posredujemo zgodbe, kot so »Nerodna Avguština«, ki jo velikokrat zaigramo vzgojiteljice kot predstavo. Običajno nas v vrtcu obiščejo tudi kurenti, ki nam popestrijo dan že samo s svojo prisotnostjo in še bolj z zvonjenjem zvoncev, ki jih imajo obešene okoli vratu. Otroci komaj čakajo pustnega torka in že nekaj časa pred tem se radi pogovarjajo, v kaj se bodo maskirali. Čeprav želijo biti pri tem kar se da skrivnostni, se velikokrat sliši zanimiv stavek: »Ne povem ti, da bom za pusta hrusta Pika Nogavička.

Predpustno vznemirjenje se dotakne tudi nas odraslih, zato skupaj z otroki doživljamo pričakovanje pustnega torka, ko se lahko maskiramo, kar je osrednji dogodek tega dne. Ta dan pripravimo mini karneval po naši enoti in pustno rajanje v telovadnici, kjer se maškare iz vseh skupin predstavijo.

Mlajši otroci doživljajo pustni čas kot prvi stik s tradicijo, otroci v starejših skupinah pa že razumejo pomen praznika.  Predhodne dejavnosti, ki smo jih izvajali v skupini Školjke, temeljijo na področju umetnosti: glasbene, likovne, plesne, seveda v povezavi z ostalimi področji.

Ena izmed glavnih dejavnosti, ki smo jo izvedli v skupini »školjke«, je bila peka »flancatov«. Otroci so bili navdušeni, da bodo lahko pomagali pri peki. V sodelovanju s starši smo nabavili vse sestavine, ki smo jih za to potrebovali: olje, mleko, moko, kvas, jajca, limono, kislo smetano in sladkor v prahu. Potrebovali smo še predpasnike, posodo za peko, valjarje, rezala in desko. Najprej smo vse sestavine namestili na mizo v igralnici. Preverili smo, kaj imamo in stvari poimenovali. Dogovorili smo se, kako bo delo potekalo. Nato smo si v umivalnici temeljito umili roke z milom in vodo ter jih osušili. Nadeli smo si predpasnike, se razporedili okoli mize in pričelo se je delo. Otroci so po mojem navodilu dajali sestavine v posodo, nato smo to pomešali in zamesila sem testo. Posodo s testom smo dali počivat na opaž nad radiatorjem, kjer smo ga pustili vzhajati. Odložili smo predpasnike, si umili roke in čas vzhajanja testa izkoristili za petje pesmic, poslušanje pesmi z zgoščenke, rajanje ... Vsake toliko pa smo preverili testo. Ko je bilo dovolj vzhajano, smo si spet temeljito umili roke, si nadeli predpasnike in obkrožili mizo, na katero smo potrosili moko, dali nanjo testo in ga začeli oblikovati. Košček po košček smo trgali testo, ga nežno premesili, razvaljali, otroci pa so previdno naredili vanj nekaj rezov z rezali.  Nato smo jih odložili na pladenj, ki smo ga prej pomokali. Flancate smo odnesli v kuhinjo in jih še tam pustili nekaj časa vzhajati. Ta čas smo odšli v igralnico in pripravili limonado. Na deski sem prerezala limone, otroci pa so jo pomagali ožemati. Sok smo nato izlili v vrč, v katerega smo dotočili vodo in dodali malo sladkorja. Odložili smo predpasnike, umili roke in skupaj pripravili še pogrinjke  na mizah. Na mize smo dali prtičke, male krožnike in skodelice. V vrč smo nalili limonado, da se bomo lahko tudi odžejali.

Ko so bili flancati dovolj vzhajani, sem jih sama polagala v skledo z vročim oljem. Hitro so bili pečeni, posipali smo jih s sladkorjem v prahu in jih odložili na papirnato servieto, da  je popila odvečno maščobo. Pozneje smo jih servirali na mize v igralnico. Vsi skupaj smo sedli in se sladkali z našimi flancati. Uh, kako dobri so bili.

Da imajo pustni flancati domovinsko pravico po vsej Sloveniji, je razvidno iz mnogih imen, saj jih na vsakem koncu imenujejo po svoje. Če trije pridejo v gostilno in eden naroči štraube, drugi kroštole, tretji pa flancate, bodo vsi dobili enako.

Sestavine za pustne flancate:  200 g moke,  3 rumenjaki,  žlica sladkorja, žlica kisle smetane,  2 žlici ruma, ščepec soli,  ½ žlice vode,  olje za cvrtje,  sladkor v prahu.

Priprava pustnih flancatov:  Rumenjake razžvrkljate. V posodo stresite moko ter dodajte rumenjake, sladkor, kislo smetano, rum, sol in vodo. Vse skupaj zmešate z rokami v čvrsto testo. Tako pripravljeno testo pustite stati pol ure. Po pol ure testo razdelite v dve ali tri kroglice. Vsako kroglico razvaljajte na 1- 2 cm. Trak po sredini zarežite in prevlecite en konec skozi zarezo. V vročem olju ocvrite flancate le nekaj minut – do zlato rumene barve. Ocvrte flancate odložite na papirnato brisačo, da vpije odvečno maščobo. Še tople posujte s sladkorjem v prahu.

 Pa dober tek.

Ob vsem tem pa je nastala tudi pesmica, ki sem jo zapisala:

PUSTNA PEKARNA
Pust je. Pust? In kje so otroci?
Le kdo prihaja to k meni nasproti?
Prišli so palčki, sneguljčice, vile,
ki bodo danes naš vrtec krasile.
Medvedi in muce, zajci in miške,
nadeli so si bele predpasnike in rokavičke.
Moka in mleko, jajca in sol,
limona, kisla smetana in kvas - vse to za nas.
Mešamo, mesimo, valjamo, režemo.
Le kaj bo to?
To bo za krofe izvrstno testo.
Z dobrimi krofi se bomo mastili,
in se tako na pomlad veselili.

 

Vira: Kurikulum za vrtce, 1999 * https://sl.wikipedia.org/wiki/Kurentovanje

 Tatjana Starič, vzgojiteljica,

 Vrtec Ivana Glinška Maribor, enota Ribiška