Tudi glasbeno je Rusija največja, Slovenija najlepša
20.2.2017, avtor: Stanislav Jesenovec / rubrika: utrip
Trije povodi so bili, da sva obiskala Večer ruskih in slovenskih pesmi v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki 11. februarja letos. Prvi, oba sva se učila rusko, drugi, oba spoštujeva slovensko narodno in umetno pesem in jo pogrešava na radio in TV postajah po Sloveniji in tretji, med nastopajočimi v dekliškem tercetu je bila navedena tudi hčerka znancev s Sv. Tomaža nad Škofjo Loko Laura Bergant. Četrtega je nekaj dni pozneje razkril ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač. Za večer je dala pobudo učiteljica petja, mezzosopranistka, prof. Saška Kolarič. Poleg nje, ki je prepričljivo zapela ducat ruskih pesmi v uglasbitvi Petra I. Čajkovskega ter Vilhar-Prešernovo Nezakonsko mati ob spremljavi pianistke Jasne Jan Sešek, so nastopili njeni učenke in učenci. Saška je svoje glasbeno izobraževanje začela z igranjem na harmoniko v Glasbeni šoli Ormož. Srednjo šolo je obiskovala v Mariboru, kjer je začela s študijem solopetja pri profesorici Jolandi Korat. Njena ljubezen do umetnosti in glasbe jo je po maturi vodila na Hochschule für Musik und darstellende Kunst v Gradec. Leta 1986 je z odliko diplomirala in si pridobila naziv magistra artium. Dodatno se je izobraževala pri priznanih opernih pevcih in glasbenikih: Norman Shatler, Brigite Fassbander, Bernarda Fink, Edita Gruberova ... Osrednjo vlogo v njenem izobraževanju pa je odigrala bolgarska mezzosopranistka in dolgoletna članica Dunajske državne opere, Margarita Lilova. Saška Kolarič je sodelovala z Ljubljansko opero, kjer je solistično nastopila v vlogi Janka (E. Humperdinck: Janko in Metka), Cherubina (Mozart: Figarova svatba) in Kuharčka (A. Dvorak: Rusalka). Trinajst let je bila redna profesorica petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, zdaj pa svoje znanje posreduje mladim pevcem v Glasbeni šoli Škofja Loka. Rada prepeva in koncertira doma in v tujini. V dekliškem tercetu so ob spremljavi kitarista Leona Ravnikarja zapele pet slovenskih narodnih Laura Bergant, Petra Štibelj in Maša Demšar. Slišali smo tudi sopranistko Hano Purger s Krivega brda, basista Žiga Ravniharja, sopranistko Marušo Krmelj ter baritonista Miha Križnarja, ki pa je že študent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Matjaža Robavsa. Lepo izveden je bil tudi duet Lize in Poline Už večer iz opere Pikova dama. Toliko o vokalistih, ki so pridali pomemben prispevek k temu izvirnemu večeru in z njim napolnili pričakovanja ljubiteljev ruskih umetnih in slovenskih narodnih pesmi ter skladb Josipa Ipavca, Frana Gerbiča, Hrabroslava Volariča in Frana Vilharja. Povezovalka večera režiserka Irina Guščina je s svojo mehko, včasih pretiho pripovedjo in z recitiranjem v slovenščino prevedenih pesmi spomnila, da vendar premalo čutimo svoje slovansko poreklo.
Besedilo in foto: STANISLAV JESENOVEC
(pod foto)
Slika zgoraj: Pianistka Jasna Jan Sešek in mezzosopranistka Saška Kolarič, pobudnica večera rusko slovenskih pesmi v Škofji Loki.
Slika spodaj levo: Na pobudo učitelja kitare in mentorja Denisa Kokalja dekleta skupaj pojejo približno eno leto. Trenutno bolj ljudske pesmi. V načrtu imajo tudi, da bi posneli CD. Nastopali so že v ruski kapelici v Ljubljani, v Žabnici na srečanju starejših občanov, poleti na prireditvi O'glasbena Loka in sedaj, zelo občuteno, na tem večeru. Skupina še nima imena.
Slika spodaj desno: Uživali smo v tem rusko-slovenskem glasbeno-poezijskem večeru. Želimo si, da bi bilo mogoče zvočne zapise ustvarjanja pevcev, instrumentalistov in povezovalcev s takih večerov slišati tudi po radijskih in TV postajah v Sloveniji, saj kažejo, kako neizmiren vir glasbenih poustvarjalcev imamo v Sloveniji. Glasba pa je, gospodarsko rečeno, najbolj ekološki izdelek.
