Otroci spreminjajo svet
14.2.2017, avtor: (dJ) / rubrika: utrip
Bistvo akcije Slovenija ima srce
V Društvu Jasa izhajajo iz spoznanja, da je umetnost, torej tudi knjiga – prava knjiga –, najmočnejši dejavnik učlovečevanja. In so se osredotočili na pripravljanje posebnih knjig, predvsem za otroke. Knjig, ki so posrečen spoj poučnosti, univerzalnosti in estetske dovršenosti, dojemljive pa so tudi najmlajšim bralcem.
Vsi vemo, da v preobilju pisane ponudbe knjig in vsega drugega ni dovolj dobro knjige le pripraviti. Nanjo je treba posebej opozoriti in jo zagotoviti otrokom brezplačno (ali po simbolni ceni). Pa še to ni povsem dovolj – otroke je treba spodbuditi k branju dobre knjige. Zato akcija Slovenija ima srce.
V Jasi vsako leto zagotovijo eno posebno knjigo (človeštvo ne potrebuje veliko knjig, temveč dobre knjige). Na različne načine nanjo neposredno opozarjajo in jo zagotavljajo brezplačno ali po simbolni ceni.
Lani so vsem slovenskim vrtcem brezplačno zagotovili slikanico Ti si moje srce, Prav je – ni prav, osnovnim šolam pa izjemno knjigo-slikanico Nežno srce. Vzgojiteljem in učiteljem so priporočili, naj jih z otroki poglobljeno berejo, otroci naj svoja doživetja izražajo s slikami, risbami, črticami, apeli odraslim ... Otroci, ki se bodo ustvarjalno odzivali, bodo nagrajeni z življenjsko popotnico – dobro knjigo.
In je knjige poglobljeno bralo 7.988 slovenskih otrok, stvaritve pa jih je poslalo 3045. Več tisoč otrok je torej ponotranjilo globokočlovečna sporočila knjig. V času, ko so otroci obdani s številnimi vabljivimi, a škodljivimi vsebinami, žal, tudi s škodljivimi knjigami, to lahko usodno vpliva na njihovo življenjsko pot, opazno pa tudi na zdravje družbe.
Delček tega je na ogled v SiTi Teatru BTC v Ljubljani do 6. marca letos.
Ob odprtju razstave je bila pripravljena okrogla miza – o pomenu dobre knjige pri pripravljanju otrok za pravo stran življenja so razpravljali: razvojna psihologinja dr. Andreja Poljanec, vzgojiteljica Mateja Funkl in mag. filozofije Mateja Jamnik. Obiskovalci – nenavadno veliko jih je bilo – so veliko pridobili. Razprava je bila zelo koristna - slišali smo tudi nekaj novega s področja razvojne psihologije.
Razstava otroških stvaritev pa je naravnost ganljiva. Prvič, začudujoča je ustvarjalnost otrok – likovna in besedilna. Drugič, ganljiva je moč doživetja otrok – lepote in grdobije sveta tako močno doživljajo, da se odrasli moramo vprašati, kaj se je zgodilo z nami na poti iz otroštva v odraslost. Zakaj ne doživljamo tako močno vsega, kar nas obdaja. Pa še, otroci ponujajo tako preproste, a logične rešitve za ureditev sveta. Zares, ganljivo. Malo za šalo, malo zares bi lahko zastavili vprašanje: zakaj naši upravljalci drago plačujejo svetovalce iz tujine, namesto, da bi pogledali razstavo otroških stvaritev?
Celotni dogodek so požlahtnili Otroški pevski zbor, Plesna skupina Vrtca Galjevica ter pevka Alenka Godec (vživela se je v naravo dogodka in je zelo doživeto zapela). Vesna Vilčnik pa se je potrdila kot spretna in čuječna povezovalka celotnega dogodka.
Skratka, čudežen spoj poučnosti, estetskega doživetja in smiselna zabave.
Poudarki iz razprave
Mag. Mateja Jamnik, filozofinja: »O moči knjige verodostojno priča ta razstava. Predstavljajmo si: v času, ko so otroci nenehno izpostavljeni vabljivim, naravnost lepljivim zunanjim vtisom, v času, ko knjige nihče noče, so strastno brali in močno doživljali te knjige, to pomeni, da so še avtorji, ki pišejo, simbolno povedano: s krvjo, a srca otrok to začutijo in močno doživljajo. Rezultat je: Slovenija ima srce. Le v tem tretjem krogu so nam poslali 3045 besednih in likovnih prispevkov (sicer je knjige poglobljeno bralo 7988 otrok). Delček, ki si ga bomo danes ogledali, je naravnost ganljiv. V otroku se je ob branju knjige zgodila močna želja – do solz ganljiva želja – da bi popravljal napake odraslih, da bi bilo več pravičnosti, da bi vsem bilo lepše. Ob branju dobre knjige se lahko zgodi usodno bistrenje mišljenja, valovanje čustev otroku, mladostniku, odraslemu – vsakomur. To je moč dobre knjige – plemenitenje bistva, krepitve pozitivnih hotenj. Sicer so tudi knjige, tako kot slike ali glasba, ki vzvalovijo nizke strasti, zamegljujejo mišljenje. Zato je bistveno, kaj beremo.
Toda s knjigo previdno. En izmed največjih mislecev vseh časov, klasični nemški filozof Schopenhauer je zapisal, da bi človeštvo največ pridobilo, če bi skurilo petdeset odstotkov obstoječih knjig. Zanimivo je, da so na škodljive knjige opozarjali že Platon, Seneka, Aristofan in Petronij, torej v času, ko je nastajalo malo knjig in so bile večinoma izjemno dobre. Na škodljivost knjig so skozi celotno zgodovino opozarjali največji misleci – tema enega izmed največjih literarnih del vseh časov, Cervantesovega večnega Don Kihota, je tragičnost branja škodljivih knjig. Kot vemo je Don Kihot znorel, beroč viteške romane. Tega se je treba spomniti danes, ko je tehnologija tiska toliko izpopolnjena, da tiskanje knjige ni noben strošek, hkrati pa meril vrednotenja novih knjig skorajda ni. In večina knjig nastaja iz neknjižnih razlogov: zaradi služenja, promocije, razširjanja različnih ideologij, življenjskih programov in drugih neživljenjskih razlogov. To je velika nesreča našega časa. Kot nikoli prej, so starši, vzgojitelji in učitelji na preizkušnji: kako zaščititi otroka od vpliva neživljenjskih in razčlovečajočih knjig«.
Doc. dr. Andreja Poljanec, spec. zakonske in družinske terapije: Branje je za otroke izredno dragoceno. Širijo besedni zaklad, domišljijo, urijo se v koncentraciji, razvijajo pozornost in občutljivost na čustva, ki se jim ob branju in gledanju ilustracij vzbujajo. Pomembno je, da otroci berejo knjige, ki so primerne njihovi razvojni sposobnosti razumevanja in regulacije čutenj, ki je ob branju potrebna. Malček bo vsekakor »bral« knjige, ki so preproste in povzemajo svet v katerem živi. Predšoslki otrok obožuje domišljijo in bo vsekakor užival v nekoliko napetih pustovolščinah, ki pa se morajo vsekakor končati v prid dobremu. Za vsa obdobja otroštva pa velja, da so izredno naporne knjige tiste, ki se ne zaključijo pozitivno, kjer ne zmaga dobro ampak je na koncu neodločeno … V otroka naselijo napetost, občutek žalosti, negotovosti, ki ne dobi pomiritve, kar na njihovo krhko notranjost deluje škodljivo.
Med branjem in gledanjem slikanic se v otroku in v nas vzbudijo čustva in občutki, ki so podlaga domišljiji in ustvarjalnosti. Zato imajo knjige tudi ustvarjalno moč in s tem poseben pomen. Ideje, ki se ob tem porodijo, so edinstvene, saj nastanejo iz občutkov in vzdušja, ki izvira iz vzajemnega odnosa med bralcem in knjigo. Včasih je to kakšen stavek, včasih občutek, ki zaplava v posamezniku in ga nagovori na poseben način, včasih pa je občutje tako močno, da potrebuje celo močnejši izraz – takrat nastanejo risbice ali pesmi ali pa dolgi pogovori s starši, starimi starši ali vzgojitelji, s katerimi otrok premleva občutke in dogodke, ki so se ga posebej dotaknili.
Mateja Funkl, vzgojiteljica: Branje knjig, ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Zelo pomembno je, da otrokom privzgojimo ljubezen do knjig in s knjigami širimo njihovo domišljijo in znanje. Knjige igrajo v učenju neprecenljivo vlogo. Otroke učijo o različnih vidikih sveta, učijo jih o boljšem odnosu do narave in pomagajo razumeti kaj je v današnjem svetu prav in kaj ne. Branje kakovostnih knjig spodbuja jezikovni, intelektualni razvoj, bogati besedni zaklad, čustveno življenje, razvija domišljijo in nudi ustvarjalnost.
