Rdeča smrt v knežjem mestu
23.1.2017, avtor: Gregor Deleja / rubrika: zanimivo
Gimnazija Celje - Center (GCC) in II. osnovna šola Celje (II. OŠ) se lahko pohvalita z dolgoletnim in zanimivim medšolskim sodelovanjem na mnogih področij, zlasti pa na področju kulture. Obe šoli sta tudi nosilki laskavega naziva Kulturna šola, intenzivno pa sta se začeli povezovati leta 2012, ko so skupaj pripravili obeležitev stoletja poslopja današnje GCC, kjer je do leta 1974 delovala tudi II. Osnovna šola. Nov umetniški projekt je tokrat povezal plesno skupino GCC, ki jo vodi Sandra Jazbec, plesalke II. OŠ z mentorico Bredo Stepan, scenaristko projekta Ano Pečnik, profesorico likovne umetnosti na GCC, skladatelja Bojana Drakslerja ter pevke in pevce z GCC, ki jih vodita David Preložnik in Gregor Deleja. Navdih so mladi ustvarjalci in njihovi mentorji dobili v fantastični noveli Maska Rdeče smrti, ki jo je napisal ameriški pisatelj, pesnik, urednik in kritik Edgar Allan Poe (1809−1849). Premiera predstave, ki jo obe šoli posvečata slovenskemu kulturnemu prazniku, bo v sredo, 1. 2., ob 19. uri v Plesnem forumu Celje, ponovitev pa 14. 2. Premiero, ki je že skoraj razporedana, si bo ogledal tudi minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak in številni gostje iz vse države, ki so že potrdili svoj prihod v Celje.
Maska rdeče smrti je najbrž najbolj večplastno delo E. A Poeja in ameriške romantike, ki skozi fantastične elemente in alegorijo kuge, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, razgrinja skrite in temne odtenke človeške duše in še kako aktualen propad vrednot, ki vodi v pogubo. Čudaški knez Prospero se je pred kugo, ki se je razlezla po deželi, umaknil v samotno opatijo, prostrano in mogočno poslopje, obdano z visokim in močnim obzidjem. K sebi je poklical tisoč zdravih in brezskrbnih prijateljev. Veseljaška druščina je na različne načine poskrbela, da jih bolezen ne bi mogla doseči, predajali so se različnim zabavam in užitkom, zunaj pa je bila Rdeča smrt … Celjska predstava temelji na prvinah sodobnega plesa in klasične baletne tehnike, eksperimentalnega gledališča ter scenskih in svetlobnih učinkov, poseben poudarek pa ji dajeta tudi Drakslerjeva avtorska glasba in pa občinstvo, ki je aktivno vključeno v potek predstave. Vstop na predstavo je prost, je pa zaradi omejitev prostora obvezna rezervacija sedežev (info@gcc.si, 03 428 57 00).
PRILOGA: Fotografije z vaj (arhiv GCC)
