Mlada Zora
3.2.2017, avtor: Dušica Kunaver / rubrika: zanimivo
V Šolskih razgledih objavljamo odlomke in knjige Čar rastlin v slovenskem ljudskem izročilu in tako predstavljamo posamezne rastline. V številki 3 (3. februarja letos) med drugim predstavljen bluščec. Med drugimi zanimivostmi tudi piše, da je bljuščev koren pod jezikom naredil človeka otrplega, kot bi bil mrtev. To je vedela tudi mlada Zora, ki je upala, da ji bo "neznan koren, koren lečen" pomagal priti do ljubega. Koren ji je res pomagal, a usoda ni hotela ...
O tem govori naslednja pesem, za katero v tiskanem časopisu ni bilo dovolj prostora.
Mlada Zora
Na lov mi pride kraljič mlad
Pod mlade Zore béli grad,
Oj béli grad, visoki grad.
Gor' v ôknu Zora mi stoji,
Takó le pravi govorí:
»O de b' te, lovec, zlodej vzel!
Kaj si loviti zajce jel,
Loviti zajce krog gradú?
Poberi ročno se domú!
Ne veš, da imam brata dva,
Oba lepa, oba mlada?
Oba risance imata,
De zajce sam strelata.«
Ji pravi, reče mlad kraljič:
»Men' zajci niso v čisli nič;
Le mlado Zôro bi rad vjel,
Bi rad na béli dom jo vzel.«
Na to se Zora nasmejí,
Kraljiču pravi, govorí:
»Kako me neki bodeš vjel,
Kako na béli dom me vzel,
Ker nikdar iz gradú ne grém?
Z gradú ne grém, z gradú ne smem,
Drugač ko k svéti maši grem;
Pa sami it' mi ne dado
Me vselej dobro varvajo:
Pred menoj mojšker gré devet,
Za mano hlapcev gré desét;
Na stranéh grésta brata dva,
Obá lepa, oba mladá,
Obá risance imata,
De mêne Zôro varjeta;
Pavov dvanajst pa nad manó,
Perote svitle zgrinjajo,
Mi hladno senco delajo.
Če bi me, kraljič, le rad vjel,
Če bi me, kraljič, le rad vzel,
Sej imam jest neznan korén,
Neznan koren, koren lečén:
Ki ga pod jezik položím,
Precej zvečér hudó zbolím,
Zjutraj pa že mertva ležím.
Kadar me v rako ponesó,
V grajšinsko rako pisano:
Pa pridi pome, kraljič mlad,
In pelji me v svoj béli grad;
Oj v béli grad, visoki grad.«
Drug' dan po gradu jokajo,
Zdihujejo in tarnajo,
Na pare Zôro devajo.
Le grajški nôrec se smejí,
Takó-le pravi, govorí:
»Močno, močno se meni zdí,
De mlada Zôra mertva ní.«
Kaj sta storila brata dva,
Oba lepá, obá mlada?
Še sta stopíla zlat kovan,
Ga vlila Zôri v béli dlan.
Al Zôra mertva le leží,
Se ne predrami, ne zbudí.
Jo v rako drugi dan nesó,
V grajšinsko rako pisano.
Po gradu milo jokajo,
Zdihujejo in tarnajo;
Le grajški norec se smejí,
Takó le pravi, govorí:
»Meni se pač vse močno zdí,
De mlada Zôra mertva ni.«
Kraljiču skôr ni včakat' moč,
De bi se strila temna noč.
Ko solnce zajde za goré,
K' se zvezde vtrinjajo svitlé,
Hití mi v rako pisano,
Odpre mi rako preskerbno
Pa Zôri vzame z ust korén,
Neznan korén, korén lečén.
In mlada Zôra oživi,
Predrami se, se prebudi.
V kočijo mi jo posadi,
In hitro mem' gradú zderčí.
Gor' v gradu norec se smejí,
Takó le pravi, govorí:
»Meni se pa vse močno zdi,
De Zôra mem' gradú derčí.«
Káj sta storíla brata dva,
Oba lepa, obá mladá?
Šla sta se lova veselit,
Šla mlade zajce sta lovit
Pod mlade Zôre béli grad,
Oj béli grad, visoki grad.
Na pragu Zôra mi stojí,
Takó le pravi, govori:
»Bog vaju sprimi, lovca dva,
Oba lepá, obá mladá!«
Ji pravi, reče mlaji brat,
Nje mláji brat, nje ljubši brat:
Meni se pa vse močno zdí,
Pri nas navade take ní,
De b' si roke prijemali,
Pa rokovic ne snemali.«
Po sili vzame raz roké
Ji rokovice, v dlan gledé.
Pa dlanu mi spozná sestro,
Na konja plane urno z njo.
Spodbôde konja mladiga.
Oj mladiga, oj bistriga.
Prejaderno zdaj proč leté,
De konjem podkve se iskré.
Zavpije Zôra zakričí,
De krog in krog se mi glasí:
»Oj dôli, dôli, kraljič mlad,
Oj dôli pod visoki grad!
Nevésta ti je vpljénjena,
Oj Zôra ti je vgrabljena!«
Kraljič opaše sabljico,
V kačjim strupu kaljeno;
Zaséde kônja berziga,
Oj berziga in iskriga.
Za njimi se mi v dir spustí,
De prah in pések se kadí:
»Le stojta, stojta, brata dva,
Ki sta mi Zôro vpljénila!«
Zdaj se pa vname silni boj,
Oj silni boj, kervavi boj!
Po bliskovo mu sablja gré
Utrinja plamen se od njé.
Hudo se brata branita,
Junaško meče sučeta.
V sencé ga vbôde starji brat,
Oj starji brat, nemili brat!
Zavpije Zôra, zakričí,
Raz konja pade omedlí.
To storil je neznan korén,
Neznan korén, korén lečen!
