200 let slovenskega glasbenega šolstva
2.11.2016, avtor: Boris Štih / rubrika: aktualno
Letos mineva 200 let od ustanovitve prve javne glasbene šole na Slvoenskem, ki jo bo Zveza slovenskih glasbenih šol obeležila z razstavo v Slovenskem šolskem muzeju, s slavnostnim koncertom učencev glasbenih šol v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in s simpozijem Akademije za glasbo.
Ustanovitev prve javne glasbene šole leta 1816 je za slovensko glasbeno umetnost zelo pomemben mejnik. Pomeni začetek naglega razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je pripomogla k emancipaciji slovenskega naroda in prispevala k nastanku lastne države. Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom.
Kljub temu da je v začetku 19. stoletja v nekaterih krogih še vedno veljalo prepričanje, da »glasba rodi le malopridne ljudi«, so ljubljanske oblasti spoznale potrebo po šolanih glasbenikih in s sprejemom statuta 23. marca 1816 ustanovile prvo javno glasbeno šolo, ki je s poukom začela novembra istega leta. V statut so zapisali, da »se smejo v javno glasbeno šolo sprejemati le revni učenci. Bolj premožni imajo to možnost samo v primeru, da ne presežejo števila 12, medtem ko je za revne določenih 24 mest.«Pouk za revne učence je bil brezplačen.
Javno glasbeno šolstvo je v 200 letih doživljalo vzpone in padce. Leta 1875 je bila javna glasbena šola priključena glasbeni šoli Filharmonične družbe, vendar je zaradi njenega očitnega podpiranja nemške kulture Glasbena matica leta 1882 ustanovila svojo glasbeno šolo, katere osnovni namen je bil vzpodbujanje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti in v kateri je pouk potekal v slovenskem jeziku. Po letu 1945 so bile vse glasbene šole podržavljene, z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1991 pa je bilo glasbenim šolam zagotovljeno enotno financiranje, prav tako so bile omogočene posebne oblike dela z nadarjenimi učenci.
V Sloveniji danes deluje 69 glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26 000 otrok. V duhu začetkov so dostopne otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti. Učenci slovenskih glasbenih šol dosegajo odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem šolanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih.
Ob tako častitljivi obletnici je čas za razmislek, zakaj je potrebno, da kot družba čuvamo pridobitve naših prednikov in ohranjamo javno šolstvo, ki ne glede na socialni status nudi enako možnost izobrazbe vsem njenim članom. Če kot narod obstajamo zaradi kulture, je nujno, da prihodnje rodove še naprej izobražujemo v veji umetnosti, ki najbolj neposredno nagovarja človekova čustva. Ker sistem mreže glasbenih šol v Sloveniji dosega izvrstne rezultate, tako na področju poklicne dejavnosti kot ljubiteljske kulture, si bo Zveza slovenskih glasbenih šol tudi v prihodnje prizadevala, da glasbeno šolstvo ohranja v obliki, kot ga poznamo danes.
