Domov - > eŠR ->

Za tehnične talente in razvoj sodobne inženirske pedagogike

11.10.2016, avtor: prof. dr. Mirko Slosar / rubrika: aktualno

V Kongresnem centru Bernardin so podelili nagrade in priznanja ob 15-letnem delovanju Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije (ZPTU). Podeljene so bile nagrade in priznanja slovenskim profesorjem in članom svetovnega združenja inženirskih pedagogov,  mednarodnim raziskovalnim skupinam in posebna nagrada, projektna ekskurzija v Naravoslovno-tehniški muzej München, za člane znanstvenih in organizacijskih odborov za 15-letno delo, v zahvalo in spodbudo za naprej. ZPTU Slovenije že 15 let skrbi - na celotni vertikali šolanja, od vrtca do univerzitetnega študija - za tehniške talente in razvoj  sodobne inženirske pedagogike. Zelo uspešno se vključuje v mednarodna okolja  evropske in svetovne inženirske pedagogike, še posebej z izvirnimi mednarodnimi razstavami, ter skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine. Že 15 let v Kongresnem centru Portorož organizira mednarodne simpozije na temo projektnega dela - od ideje do izdelka. V znanstvenih in organizacijskih odborih že vsa leta člani svetovne inženirske pedagogike sodelujejo in soustvarjajo skupaj s slovenskimi profesorji. Med slednjimi je kar šest dobitnikov najvišje državne nagrade na področju šolstva v državi, vsi ostali koordinatorji organizacijskih in znanstvenih odborov pa so svetniki, in to z vseh koncev Slovenije.

"Tehnična ustvarjalnost je zagotovo tisti dejavnik, ki ločuje uspešne od manj uspešnih. Zato si spodbujanje in ohranjanje tehnične kulture nedvomno zasluži posebno pozornost. Živimo v svetu, ki tekmuje ostreje kot kdaj koli poprej v človeški zgodovini in od nas nenehno zahteva nove ideje, nova dognanja in nove dosežke. Zato imajo prihodnost le tiste skupnosti in narodi, ki znajo in zmorejo negovati svojo tehničnost in posvečajo dovolj pozornosti in sredstev tehnološkemu razvoju ter imajo možnost enakopravno sodelovati, tekmovati in preživeti na globalnem trgu. Seveda je tudi v središču tehnološkega razvoja človek in njegova ustvarjalnost. Kako razviti  ta pravzaprav neskončen potencial? To je naloga, ki je ni mogoče le izvajati, treba jo je živeti. Od pedagogov in pedagoginj zahteva izostren občutek za delo z ljudmi, ogromno potrpežljivosti, predvsem pa popolno predanost temu plemenitemu poslanstvu. Zato gre posebna zahvala vsem, ki znate in zmorete kresati iskro  človeške ustvarjalnosti," kot je bilo slišati iz otvoritvenega govora Petra Bossmana, župana občine Piran, kjer ima slovensko združenje tudi svoj sedež.

"V čast mi je, da lahko ob tej priložnosti pozdravim v imenu Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga in Evropskega raziskovalnega središča ALMA MATER EUROPEA.
Gre za akademsko mrežo, ki se danes ukvarja  z vprašanjem bodoče Evrope. Včeraj smo imeli delovni pogovor in predsednik me je posebej prosil, da pozdravim tudi v njegovem imenu. Izjemno cenjeno je večdesetletno delo prof. dddr. Adolfa Melezineka, uglednega profesorja in dolgoletnega predsednika evropskega  in svetovnega združenja inženirskih pedagogov, ki je pomagal umestiti slovensko združenje v svetovne kroge inženirske pedagogik, ki združuje več kot 70 držav po svetu. Čestitke slovenskemu združenju, da to plemenito in koristno poslanstvo inženirske pedagogike nadaljuje v Sloveniji.
Plemenito in koristno. Plemenito kot pedagoško delo, koristno pa iz gospodarsko razvojnega vidika",
so ob koncu prireditve, ki ga je svečano zabeležilo ZPTU Slovenije, skupaj s kolegi svetovnega združenja inženirskih pedagogov, izzvenele besede iz nagovora, predsednika Alma Mater Europea, prof. dr. Ludvika Toplaka.

Elido Bandelj, univ. dipl. inž., direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, je posebej izpostavil pomen in vlogo poklicnega šolstva v Republiki Sloveniji: "Programi poklicnega izobraževanja omogočajo, da dijaki pridobivajo veščine, ki so zelo pomembne, da razvijajo svojo ustvarjalnost. Prepričani smo namreč, da v tehniki brez tega dela, torej brez razvoja ustvarjalnosti, ni tistega napredka, ki si ga vsi želimo. Tehnika se je nenadoma razbohotila, spreminja se iz dneva v dan in kar se danes učimo, je jutri že mogoče nekaj starega. Zato je treba mladim, ki se s tem ukvarjajo, vsaditi nekaj drugega. Vsaditi njihovo vedoželjnost, ustvarjalnost in predvsem vsaditi potrpljenje, da od ideje do izdelka traja kar nekaj časa in je treba, ob takem delu  vložiti kar nekaj truda. To se trudimo, to se trudijo naši pedagogi in mislim, da so nam neki koraki že uspeli. Že sam vpis v šole (kdor sledi, kaj se dogaja v zadnjem času, ko se vedno več otrok pravzaprav ponovno približuje tehniki) daje slutiti, da smo na pravi poti.

Takšne potrebujemo v tej državi, da lahko dajo zagon še za naprej tako v gospodarstvu kot v znanosti in prepričan sem, da lahko veselo rečemo, da je tudi ZPTU Slovenije veliko pripomoglo k temu rezultatu. Verjamem, da bo čez 15 let ponovno tako."

O dolgoletni aktivnosti udeležencev mednarodnih simpozijev, ki kot mentorji soustvarjajo skupaj s svojimi nadebudneži v vrtcih, vedoželjnimi učenci, raziskovalnimi dijaki in študenti, si lahko več ogledate na spletni strani www.zptu.si , kjer še posebej izstopa "TEHNIŠKA KULTURNA DEDIŠČINA TUDI DRUGAČE" - Izdelki iz dedkove delavnice in iz babičine skrinje...

"Predmetni svet okrog nas že davno ni več unikaten, ročno oblikovan, temveč je postal serijski, industrijsko racionaliziran, a vendarle nosi v sebi sledi davnine, ko predmeti, tudi tisti v najpogostejši rabi, niso nastopali le v uporabni vlogi, pač pa so imeli "svojo dušo", torej tudi estetski in duhovni obstoj, ki je seval skozi njihovo barvo, obliko, material, ornament. S spoznavanjem materialne ljudske kulture in izročila naših dedov in pradedov z nostalgijo razbiramo sporočila o nekem življenju,  ki izgineva, z njim vred pa tudi znanja in veščine, ki so prehajali iz roda v rod in tako značilno oblikovali posamezna življenjska okolja.

Tudi drugod po svetu se vse bolj zavedajo, da je treba ohraniti kontinuiteto razvoja že uveljavljene ljudske kulture.

Vsako leto znova smo s študentkami predšolske vzgoje in razrednega pouka ter s študenti tehnike z vezavami fizike in matematike predstavljali makete zibelk, kozolcev, vodnjakov mojega kraja, čebelnjakov, izvirnih ljudskih glasbil, starih igrač …, skratka brskali smo po dedkovi delavnici in babičini skrinji, z željo ohraniti in prenesti del takratnega življenja v današnji čas, čas elektronike, robotike, informatika, ki nevede vse bolj zagrinja čas narodove preteklosti.

Ob bogati predstavitvi izdelkov na mednarodnih razstavah smo lahko celih 15 let spoznavali paleto različnih izdelkov tehniške kulturne dediščine, ki ponazarjajo izvirno avtohtonost tehnike skozi čas iz različnih krajev po Sloveniji in tujine, pač iz krajev od koder so prihajali udeleženci mednarodnih simpozijev." Tako se je vedno znova ob odprtju mednarodnih razstav izrazila predsednica ZPTU Slovenije, dolgoletna in nadvse uspešna mentorica mladim na mednarodnih tehniških olimpijadah, prof. ddr. Jožica Bezjak.

Med podeljenimi nagradami ZLATI MENTOR, ZLATA PLAKETA, POSEBNO PRIZNANJE (slednje je bilo podeljeno največjim podpornikom sodobne inženirske pedagogike v RS), so najbolj izstopali:

1. ZLATA PLAKETA odličnemu najmlajšemu inovatorju, dijaku poklicne šole, Luki Artelj, ki je dosegel letos meseca aprila odlično 1. mesto na mednarodnem simpoziju v Portorožu in mesec dni pozneje odlično 2. mesto na mednarodni tehniški olimpijadi mladih raziskovalcev na Češkem

2. POSEBNA NAGRADA, skupini 150 članom, Projektna ekskurzija v Naravoslovno-tehniški muzej München - za člane znanstvenih in organizacijskih odborov za 15-letno delo, v zahvalo za skrb za tehniške talente in v spodbudo za naprej, kot se je izrazil ob podelitvi sam donator, Janko Čevka, univ. dipl. inž., direktor uspešnega podjetja EXOTERM, d. d.

3. POSEBNO PRIZNANJE PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE gospodu Borutu Pahorju, za njegov izjemen čut, odnos in spoštovanje vsakega dela vseh poklicev, ki soustvarjajo slovenski prostor, skupaj z najvišjim znanjem univerzitetnega raziskovalnega in izobraževalnega dela inženirskih pedagogov.

Prof. dr. Mirko Slosar

Video: Prof. Peter Recko

Foto: Tihomir Sumić