Dramatično kleščenje proračuna za izobraževanje
16.9.2016, avtor: Sandi Modrijan / rubrika: aktualno
Ljubljana, 16. septembra 2016 – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj objavila vsakoletno publikacijo Education at a Glance 2016 o strukturi, sredstvih in delovanju izobraževalnih sistemov v svojih 35 državah članicah in partnerskih državah. Podatki iz letošnje izdaje vplivnega poročila znova nedvoumno potrjujejo resnost in utemeljenost dozdajšnjih vztrajnih pozivov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Vladi Republike Slovenije, naj preneha z uničujočo prakso zmanjševanja sredstev za javno izobraževanje in se ne loteva dodatnih racionalizacij na tem za vsako družbo vitalnem področju.
Naša država s 4,8 odstotka namenja izobraževalnim ustanovam od vrtcev do fakultet nižji odstotek BDP, kot je povprečje v OECD (5,2 odstotka), hkrati pa OECD v Education at a Glance 2016 izpostavlja Slovenijo ob Madžarski, Italiji in Latviji kot državo, ki nameni za izobraževanje manj kot 8 odstotkov javnih sredstev v skupnih odhodkih iz proračuna (tj. 7,5 odstotka), medtem ko je povprečje v državah OECD 11,2 odstotka. Dodatno je Slovenija izpostavljena kot država, v kateri se je delež sredstev za javno izobraževanje iz proračuna od leta 2005 do 2013 kontinuirano zniževal in je bilo to znižanje v navedenem obdobju hkrati posebej občutno. Za tri odstotne točke ali več so javna sredstva za izobraževanje namreč zmanjšali zgolj še na Islandiji in v Mehiki. Prav nič manj izrazito zaskrbljujoč ni poudarek OECD, da je Slovenija poleg Španije edina, ki je ob siceršnjem občutnem povišanju celotne javne porabe sredstva za izobraževanje znižala, in sicer v obdobju od leta 2008 do 2013 za kar 12 odstotkov. SVIZ ob tem še enkrat več skrajno resno sprašuje odločevalce o elementarni ustreznosti odnosa slovenske politike do izobraževanja in se pridružuje svarilom OECD, da morajo države, če želijo dolgoročno spodbuditi gospodarsko rast, povečati produktivnost ter zagotoviti svojim prebivalcem boljšo prihodnost in kakovostnejše življenje, nujno priznati ključno vlogo javnega izobraževanja od vrtca do univerze in povečati vlaganje vanj.
Letošnje poročilo Education at a Glance 2016 oblikovalce šolskih politik opozarja tudi na izjemen pomen višine učiteljskih plač pri zagotavljanju dolgoročno kakovostnega javnega izobraževanja. Višina učiteljske plače namreč neposredno in močno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica, in sicer tako na to, da se mladi za učiteljski poklic sploh odločijo in nato v njem tudi ostanejo. V OECD v povezavi s tem izpostavljajo, da učiteljski poklic, žal, izbere vse manj mladih, učiteljska populacija pa se zato vse bolj stara. Italija in Portugalska sta ob tem predstavljeni kot državi, v katerih so mlajši od 30 let le trije odstotki osnovnošolskih učiteljev, Slovenija pa je bila že v lanskem poročilu OECD v družbi Grčije, Koreje in Portugalske omenjena kot država, v kateri se je od leta 2005 do 2013 najbolj povečal delež srednješolskih učiteljic in učiteljev, starejših od 50 let.
OECD v skladu z zapisanim izrecno poudarja, da zniževanje učiteljskih plač neposredno vodi v slabšanje kakovosti izobraževanja. SVIZ ob tem Vlado RS vnovič opozarja na zelo zgovoren in hkrati nadvse zaskrbljujoč podatek, da plače slovenskih učiteljic in učiteljev na vseh ravneh izobraževanja in na vseh kariernih stopnjah ostajajo pod povprečjem njihovih kolegic in kolegov v državah članicah OECD in EU22, učiteljske plače pa so obenem pod povprečjem drugih zaposlenih z visokošolsko izobrazbo.
