Sviz za ureditev problematike iz revizijskega poročila
11.2.2016, avtor: Sandi Modrijan / rubrika: aktualno
Članice in člani Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GO SVIZ) so na današnji izredni seji razpravljali o ugotovitvah, ki jih je Računsko sodišče RS zapisalo v revizijskem poročilu o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah in predstavilo javnosti v drugi polovici letošnjega januarja. Sodišče je v revizijah ugotavljalo pravilnosti določitve, obračuna in evidentiranja delovne obveznosti učiteljev. Članice in člani GO SVIZ so po natančni predstavitvi vsebine poročila izmenjali svoje različne poglede, pomisleke in izkušnje glede zapisanega v poročilu ter soglasno sklenili, da se bo SVIZ kot socialni partner aktivno vključil v predvideno iskanje najprimernejših rešitev in oblikovanje sprememb predpisov glede ureditve delovnega časa učiteljev. Urejanje različnih vidikov delovnega časa spada, poleg urejanja plač in drugih prejemkov zaposlenih, med najbolj tradicionalne vsebine normativne pristojnosti socialnih partnerjev, zato je to vprašanje treba urediti v kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. SVIZ zastopa veliko večino strokovnih delavk in delavcev v izobraževanju, zato upravičeno pričakuje, da bo pri ureditvi vprašanja delovnega časa ključni socialni partner Vlade RS. GO SVIZ je pooblastil Izvršilni odbor, da v delovno skupino za pripravo rešitev delovnega časa v izobraževanju imenuje svoje predstavnike. SVIZ ob tem opozarja, da sestava delovne skupine, kot jo predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ni ustrezna, zato bo zahteval številčnejšo vključitev predstavnikov učiteljev. V nasprotnem primeru v delovni skupini ne bo sodeloval.
V nadaljevanju razprave se je GO SVIZ opredeljeval tudi do ključnih priporočil Računskega sodišča, med njimi do vprašanja administrativno določene osemurne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu. Za slednjo SVIZ ocenjuje, da ni ne smiselna niti sprejemljiva. Z ugotovitvijo, da učitelji del svojih nalog opravijo na domu, pa se temu stališču pridružuje tudi Računsko sodišče samo. SVIZ obenem soglaša z zahtevo poročila, da je treba delovni čas učiteljev urediti enotno in sočasno za vse šole (osnovne, srednje, višje). Vprašanje neenakomerne razporeditve delovnega časa naj se uredi v kolektivni pogodbi kot delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. SVIZ ob tem ne bi soglašal z morebitnimi predlogi sprememb trenutno veljavnih tedenskih učnih obveznosti, kot so opredeljene z ZOFVI, in sprememb maksimalnih tedenskih učnih obveznosti kot posledici neenakomerne razporeditve delovnega časa. Tudi delo, ki ga učitelji opravijo doma, je treba skladno z delovnopravno zakonodajo ustrezno opredeliti kot delo na domu.
Pri vprašanju določitve in trajanja posameznih del in nalog je dejstvo, da kompleksnost izobraževalnega procesa ne dopušča in ne omogoča natančne in jasne opredelitve trajanja posameznih del in nalog, ki jih opravi učitelj v pedagoškem procesu. Učitelj je visoko organizirani strokovnjak, ki naj mu sistem opredeli cilje in določi vsebino dela, hkrati pa mu prepusti, da v meri, ki jo dopušča pedagoški proces, sam upravlja in razpolaga z delovnim časom. Zato SVIZ vztraja pri stališču, da zahteva Računskega sodišča po »jasni določitvi posameznih del in nalog, ki sodijo v delovno obveznost, ki jo morajo opraviti učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas« ni izvedljiva. Računsko sodišče neustrezno razume pomen pouka oziroma učne obveznosti, ki ni le ena izmed nalog, temveč je osrednja delovna naloga učitelja.
Članice in člani GO SVIZ so razpravljali tudi o t. i. doprinosu, ki pa nima ustreznih zakonskih ali drugih pravnih podlag, zato SVIZ dozdajšnji takšni praksi urejanja delovnega časa nasprotuje. Računsko sodišče je kot problematično izpostavilo še upravičenost učiteljev do dodatnega plačila za opravljeno delo. Dejstvo je, da se je obseg del in nalog učitelja z leti vztrajno povečeval in danes krepko presega naloge, ki jih je zakonodajalec prvotno opredelil kot dela in naloge učitelja, ki jih le-ta mora opraviti v okviru svojega rednega delovnega časa. Ni moč pristati na tezo sodišča, da se vsa dela in naloge, ki so se tekom let dodatno nalagala učiteljem, avtomatično prelijejo v njihovo redno delovno obveznost. SVIZ bo vztrajal, da MIZŠ vzpostavi ustrezne pravne podlage za odrejanje dodatnih del, ki ne spadajo v redno delovno obveznost, ter ustrezne pravne podlage za plačilo dodatnega dela učiteljem. Omenjena problematika zadeva tudi mlade učitelje, namreč – država je dolžna čim prej zagotoviti finančne pogoje, ki bodo omogočili nove zaposlitve mladih učiteljic in učiteljev ter zmanjšanje deleža povečanega obsega dela v skladu s 124. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki je v letih krize strmo narasel. SVIZ se zavzema za ohranitev plačila povečanega obsega dela v skladu s 124. členom ZOFVI, kar sicer problematizira Računsko sodišče, in sicer kadar ni mogoče drugače organizirati pouka v skladu s predmetnikom. Povečan obseg dela je treba razumeti kot poseben delovnopravni institut, ki odstopa od siceršnje delovnopravne ureditve in je specifičen za področje izobraževanja ter brez katerega ne bi bilo mogoče izpeljati izobraževalnega procesa in organizirati pouka skladno s predmetnikom.
Ob koncu seje so članice in člani GO SVIZ izrazili tudi pričakovanje, da se bo ob ureditvi vprašanja delovnega časa učiteljev odprlo tudi vprašanje urejanje delovnega časa drugih strokovnih delavcev in tehnično-administrativnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, bili pa so kritični tudi do stališča Računskega sodišča glede sestave svetov šol. S komentiranjem sestave svetov šol in deleža zaposlenih v njih je sodišče nedvomno preseglo svoje pristojnosti in s tem poskušalo vplivati na spremembe v njihovi sestavi. SVIZ bo – tudi za ceno konflikta – vztrajal pri zdajšnji ureditvi sestave sveta.
