Nagrajenci RS na področju šolstva
5.10.2015, avtor: (info) / rubrika: aktualno
5. oktobra letos, ob svetovnem dnevu učiteljev, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svečani prireditvi – slavnostni govornik je bil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, zbrane pa je pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič – podelilo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2015.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
Mojca Zupan, nagrada za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva
Nagrajenka je vso poklicno pot opravila na Glasbeni šoli Zagorje kot učiteljica klavirja, predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, korepetitorka šolskim zborom in zborovodkinja otroškega pevskega zbora CiciDO. Svoje delo je opravljala predano, odgovorno in strokovno. Otrokom je pomagala odkrivati lepote glasbe in jih navdušiti, da bi jo z ljubeznijo spoznavali in v njej uživali. S svojim znanjem, izkušnjami, potrpežljivostjo in velikim veseljem do dela je otrokom privzgajala ljubezen do glasbe, jim pomagala pri njihovem osebnostnem razvoju in jim bila zgled ter trden in zanesljiv vodnik na poti odraščanja. Mojci Zupan je bilo delo z otroškim pevskim zborom CiciDO, s katerim je dosegala nadpovprečne uspehe, v posebno veselje. Pod njenim vodstvom je zbor izvedel več kot 350 otroških pesmi vseh zvrsti, od zelo zahtevne zborovske literature do lažjih, tudi zabavnih pesmi domačih in tujih avtorjev. Veliko pozornost je posvečala interpretaciji skladb slovenskih avtorjev in slovenski ljudski pesmi. Spodbujala je slovenske skladatelje za ustvarjanje priredb in avtorskih skladb za otroški zbor. Z zborom je veliko nastopala na različnih samostojnih koncertih, revijah, tekmovanjih in drugih prireditvah. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je s pevskim zborom CiciDO prejela šest zlatih priznanj in eno srebrno ter številna posebna priznanja za najboljši zbor ali najboljšo izvedbo programa. Svoje glasbene izkušnje je rada delila s sodelavci, bila je mentorica študentom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, strokovna ocenjevalka revij pevskih zborov in članica komisij na tekmovanjih ter predavateljica na zborovskih seminarjih. S svojo strokovnostjo, doslednostjo in prepoznavno energijo je vplivala na mlade pevce, kolege učitelje in širše šolsko okolje, v katerem je delovala.
Branka Potočnik Krajnik, nagrada za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva
Nagrajenka je po končani osnovni in glasbeni šoli v Kranju nadaljevala šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Glasbeno pedagogiko je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1994 diplomirala iz zborovodstva. Delu z vokalnimi zasedbami se posveča od svojega petnajstega leta, ko je prevzela vodenje župnijskega otroškega zbora, leto pozneje pa se je pridružila vokalnemu kvintetu Drumlca, v katerem je kot sopranistka in vodja zasedbe delovala trinajst let. Že med študijem je prevzela mesto zborovodkinje mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Simona Jenka v Kranju, kjer se je po končanem študiju tudi redno zaposlila. Kot glasbena pedagoginja se je vključila v projekt konvergentne pedagogike, leta 1996 bila imenovana za članico Predmetne kurikularne komisije za glasbeno vzgojo pri Nacionalnem kurikularnem svetu, z mladinskim zborom pa dosegala vidne uspehe v državnem in mednarodnem merilu. Najprepoznavnejše je njeno delo s Komornim zborom De profundis, ki ga je ustanovila že med študijem. Po mnenju strokovne kritike ga odlikujejo odlična tehnična pripravljenost, programska izvirnost ter selektivnost in prepričljivost interpretacij. Ob sicer zelo širokem repertoarju, ki ga zborovodkinja črpa iz svetovne glasbene zakladnice, zbor v svoje koncertne sporede pogosto uvršča tudi dela slovenskih skladateljev, med katerimi so mnoga nastala na pobudo dirigentke. Od leta 1998 deluje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot učiteljica veščin za področje vokalne tehnike, zborovskega petja in zborovodstva. Je cenjena predavateljica na seminarjih za glasbene pedagoge in zborovodje otroških in odraslih pevskih zborov, sodeluje v komisijah in žirijah zborovskih revij in tekmovanj, priložnostno pa nastopa kot gostujoča dirigentka doma in v tujini.
Anton Baloh, nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva
Profesor razrednega pouka je poklicno kariero začel leta 1981 na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli in na njeni podružnici v Kortah. Leta 1988 je postal pedagoški svetovalec na Zavodu RS za šolstvo – OE Koper. Bil je nosilec mnogih razvojnih projektov. Leta 1995 je postal ravnatelj Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Močno se je angažiral pri uvajanju devetletke. Leta 2004 je sprejel nov izziv in postal glavni tajnik novoustanovljene univerze na Primorskem. Leta 2006 je postal ravnatelj Osnovne šole Koper, in sicer po združitvi dveh mestnih šol (Janka Premrla Vojka in Pinka Tomažiča). Z izjemnim pedagoškim čutom je združeval dva pedagoška tima, prisluhnil potrebam učencev in staršev, ustvarjal zaupanje in gradil jasno vizijo nove šole. Šola sodeluje v mnogih projektih. Največjo vlogo je nagrajenec odigral v projektu »Razvijajmo medkulturnost kot novo obliko sobivanja«, ki je bil velika podpora za uspešno vključevanje otrok priseljencev v naš šolski sistem. Projekt je bil voden v 65 osnovnih in srednjih šolah. Izjemen občutek za delo z otroki in njihove stiske je botroval še enemu njegovemu velikemu dosežku, to je ohranitvi Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Kopru. Anton Baloh odlično združuje pedagoško in poslovodno vlogo ravnatelja, saj uspešno povezuje tako vodenje procesov učenja in poučevanja na šoli kot tudi organizacijsko, kadrovsko in finančno vodenje. Uspešno skrbi za vzpostavljanje sodelujočega ozračja, dobre motivacije ter počutja učencev in zaposlenih. Poleg udejstvovanja v šolstvu ga spremlja ljubezen do ljubiteljske kulture, glasbe in zborovskega petja. Danes vodi kar tri odrasle pevske sestave. Če se kdo tiho sprašuje, le od kod Antonu Balohu toliko zagnanosti, dobrih idej in rešitev, lahko del odgovora najde v njegovi izjavi: »Ko otroci vidijo naš trud, se tudi sami pridružijo našim prizadevanjem.«
Frančiška Al-Mansour, nagrada za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva
Nagrajenka, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, deluje na področju srednjega šolstva. V sklopu zveze dejavno sodeluje pri oblikovanju pobud in predlogov, vodi številne aktivnosti pri razpravah o zakonskih in podzakonskih aktih, vpeljala je redna letna srečanja s strokovnimi službami ministrstva, izvedbo skupnih javnih razpisov, sodeluje v delovnih skupinah resornega ministrstva in projektih, deluje kot predavateljica, sodeluje s posameznimi sekcijami obrtne zbornice, sodeluje v delovnih telesih Evropske unije itd. V obdobju vodenja šole je sodelovala pri pripravi nekaterih poklicnih standardov in izobraževalnih programov, trdno je povezala delodajalce s šolo, z delom šole je povezala socialne partnerje ter na šolo navezala projekte, ki vplivajo na delo posameznikov in šole kot celote. Frančiška Al-Mansour se zavzema za kakovost splošnega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter za večji ugled in spoštovanje učiteljev. Zavzema se za prepoznavnost našega izobraževanja v EU in zunaj nje, poudarja kakovost našega šolskega sistema ter se aktivno vključuje v pripravo tistih razvojnih in sistemskih sprememb, ki bi dale našemu izobraževanju še večjo veljavo. Nagrajenka pri svojem delovanju vseskozi izkazuje visoko etično ter profesionalno držo, dosledno in vztrajno si prizadeva za doseganje večje kakovosti na vseh področjih srednješolskega delovanja.
Mag. Andrej Podobnik, nagrada za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva
Nagrajenec že 35 let opravlja poslanstvo učitelja, zadnjih 26 let na gimnaziji Bežigrad. Z zanimivo in sistematično obravnavo snovi prenaša na mlade svoje znanje in ljubezen do biologije. Z vključevanjem sodobnih spoznanj in s povezovanjem učne snovi z vsakdanjim življenjem seje med mladimi radovednost in navdušenje nad učenjem biologije. Znanje postavlja v kontekst razvijanja vrednot in odgovornosti. Zavzeto se posveča konceptualnemu pristopu poučevanja biologije. S kakovostnim raziskovalnim in pedagoškim delom pripomore k posodabljanju biološkega izobraževanja in razvoju didaktike biologije. Nagrajenec je tudi avtor in soavtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področja botanike in biološkega izobraževanja ter osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov s področja biologije. Izdal je tudi štiri delovne zvezke za izvedbo medpredmetnih ekskurzij po Sloveniji. Izjemno znanje in didaktično premišljene pristope je prenašal na študente na številnih hospitacijskih urah. Kot vsestranska osebnost in strokovnjak je svoje izkušnje delil z drugimi učitelji prek predavanj, prispevkov in projektov. Nagrajenec je bil tudi član Državne predmetne skupine za splošno maturo za biologijo, član Komisije za posodabljanje in uveljavljanje učnih načrtov za biologijo ter član stanovskih društev. S svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami bistveno pripomore k posodabljanju biološkega izobraževanja.
Dr. Alenka Kobolt, nagrada za življenjsko delo na področju visokega šolstva
Strokovno, znanstveno in pedagoško delovanje izr. prof. dr. Alenke Kobolt je mogoče strnjeno ponazoriti z naslednjimi besedami: oblikovanje izvirnih znanstvenih spoznanj in njihovo prenašanje v vzgojno-izobraževalno prakso, senzibilnost za potrebe vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa ter strokovna pomoč tistim, ki jo potrebujejo, zlasti najranljivejšim. Nagrajenka je pomembno prispevala k prenovi zavodske vzgoje v Sloveniji. Vanjo je vnašala inovativne vsebinske rešitve (npr. igralna terapija), ki so bile rezultat njenega znanstvenega raziskovanja ter poglobljenega poznavanja tega področja. Zasnovala je nove pedagoške pristope k zavodski vzgoji in kot koordinatorka strokovne »Komisije za prenovo prostorske in vsebinske prenove organizacij za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju« pri Zavodu RS za šolstvo vodila proces prenove slovenskih vzgojnih zavodov. Pri tem se je zavzemala za odprte in demokratične oblike institucionalne vzgoje. Je ena od utemeljiteljic socialne pedagogike kot znanstvene discipline v Sloveniji, kjer je s svojim znanjem in mednarodnimi izkušnjami gradila nove idejne tokove slovenske socialne pedagogike. Je soustanoviteljica Združenja za socialno pedagogiko. Alenka Kobolt ima pionirsko vlogo pri raziskovanju in izvajanju strokovne supervizije kot podporne metode pri profesionalnem razvoju strokovnih delavcev v našem prostoru. Tesna povezanost s strokovno prakso, ki se kaže tudi z njenim sodelovanjem z vzgojnimi zavodi v Sloveniji, je ena od bistvenih odlik njenega znanstvenoraziskovalnega dela na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. To dokazujejo tudi številni domači in mednarodni raziskovalni projekti, pri katerih je sodelovala ali jih vodila, kar obenem kaže, da je njeno strokovno delo vpeto v slovenski in širši evropski prostor. Njena raziskava z naslovom »Problemi inkluzivne obravnave vedenjsko izstopajočih, socialno in kulturno deprivilegiranih učencev in dijakov« pa je bržkone najcelovitejša slovenska raziskava s tega področja doslej. Dr. Alenka Kobolt je s svojim delom med drugim trajno zaznamovala področje zavodske ter izvendružinske vzgoje, socialne pedagogike in supervizije. Nagrada za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju ji bo nedvomno spodbuda, da s svojim znanstvenim, strokovnim in praktičnim delom nadaljuje tako predano in odgovorno, kot je to počela doslej.
Dr. Marija Kavkler, nagrada za življenjsko delo na področju visokega šolstva
Nagrajenka je izredna profesorica s področja specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo dolgo strokovno in raziskovalno pot na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami je začela pred več kot štiridesetimi leti. Najprej je bila zaposlena kot učiteljica v Zavodu za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani in v tem času pogodbeno tudi na Mentalnohigienskem oddelku ZD Ljubljana, pozneje pa se je zaposlila v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, ki ga je v letih 2000–2004 tudi vodila. Ko se je leta 1990 zaposlila na Oddelku za defektologijo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, je svoje številne in raznolike strokovne izkušnje pri delu z otroki z motnjo v duševnem razvoju ter otroki z razvojnimi in učnimi težavami vedno bolj uokvirjala tudi v teoretske koncepte in hkrati iskala poti za prenos v širši družbeni prostor. Poznana so njena osebna prizadevanja za konceptualizacijo inkluzije na področju vzgoje in izobraževanja, ki je našla svoje mesto tudi v šolski zakonodaji. Za uvedbo novih in aktualnih konceptualnih in zakonskih rešitev na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami je Marija Kavkler skrbela kot članica različnih strokovnih skupin in društev. Pri svojem raziskovalne delu se je osredinila predvsem na odkrivanje in obravnavanje specifičnih učnih težav pri matematiki in razvila specialno didaktiko matematike za poučevanje otrok s posebnimi potrebami v osnovni in srednji šoli. Izsledki njenega raziskovalnega dela so objavljeni v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih člankih in monografijah. Marijo Kavkler poleg strokovnosti odlikujeta tudi močna socialna odgovornost in družbena angažiranost. Leta 2002 je s sodelavci ustanovila neprofitno društvo Bravo za otroke in mladostnike s specifičnimi učnimi težavami, katerega cilj je zagovarjanje in uresničevanje pravic otrok s posebnimi potrebami.
Dr. Majda Cencič, nagrada za izjemne dosežke na področju visokega šolstva
Nagrajenka je redna profesorica za področje didaktike na Univerzi na Primorskem. Njeno pedagoško in raziskovalno področje je izrazito interdisciplinarno. Področje pedagoške metodologije nadgrajuje v smislu razvoja kakovostne raziskovalne paradigme. Je tudi avtorica številnih visokošolskih učbenikov ter znanstvenih prispevkov in monografij, zlasti na področju razvoja didaktike, ocenjevanja znanja in evalvacije ter učiteljeve refleksije. Ukvarja se z zgodovino slovenskega učiteljskega izobraževanja, z ustvarjalnostjo v poučevanju in vprašanjem etike. Kot predavateljica na tujih univerzah in gostujoča predavateljica na konferencah deluje v mednarodnem prostoru, svoje znanje pa prenaša tudi na mlajše kolege in s tem skrbi za razvoj strokovnjakov na svojem področju. Je ugledna strokovnjakinja in aktivno sodeluje v različnih organizacijah in društvih, v mednarodnih in nacionalnih projektih, je članica številnih uredniških odborov, sodeluje pa tudi pri upravljanju Pedagoške fakultete. Kot prva v slovenskem študijskem prostoru je dr. Majda Cencič postavila temelje interdisciplinarnemu didaktično-metodičnemu programu Edukacijske vede, tvorno pa je sodelovala tudi pri programih Inkluzivna pedagogika ter Izobraževanje odraslih in razvoj kariere. Z izjemno ustvarjalnostjo, inovativnostjo, avtonomnostjo, kritičnostjo in znanstveno odličnostjo je pripravila drugačen, večdimenzionalen in kompleksen program doktorskega študija. Nagrajenka je s kakovostnim pedagoškim in raziskovalnim delom zaznamovala didaktično področje in področje pedagoške metodologije ter s tem prispevala k razvoju slehernega učitelja in vzgojitelja. Njeno delo nedvomno kaže izjemne dosežke v vzgoji in izobraževanju.
Marjeta Gašperšič, nagrada za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih
Nagrajenka je učiteljica razrednega pouka in univerzitetna diplomirana organizatorka dela z nazivom svetnica ter ima 35 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Od leta 2007 je direktorica javnega zavoda za izobraževanje odraslih RIC Novo mesto. Že v prvih letih delovanja je v zavodu spodbujala in vodila razvoj dejavnosti študijskih krožkov, teden vseživljenjskega učenja, univerze za tretje življenjsko obdobje, splošno neformalno izobraževanje odraslih in projektno delo. Bila je dejavna članica delovne skupine za pripravo predloga strategije vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje ter članica delovne skupine za pripravo poklicnih standardov za Rome, razvila je tudi mobilno svetovalno službo za Rome. S strokovnimi prispevki sodeluje na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter bogati prakso izobraževanja odraslih. Posebno skrb posveča izobraževanju odraslih in načrtno spodbuja izmenjavo dobre prakse ter prenos izkušenj v širše lokalno okolje, prisluhne potrebam udeležencev in okolja ter vedno išče rešitve za izboljšave. Nagrajenka je članica Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih in aktivno deluje v Združenju izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije. V zadnjih letih vodi razvojno in projektno delo zavoda, ki uspešno pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi iz evropskih programov. Dosegla je nadpovprečne rezultate dela na področju izobraževanja odraslih.
Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca Ljubljana, nagrada za izjemne dosežke na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami
Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca je ustanova za otroke s posebnimi potrebami, ki razvija svojo prakso več kot sto let. Visoka strokovna merila temeljijo na obsežnem strokovnem znanju in pogumu ter širijo meje preko uveljavljenega. Kolektivu in vodstvu je merilo razvojna naravnanost in strokovna predanost. Strokovni delavci so avtorji številnih učbenikov, priročnikov in člankov v strokovnih revijah. Sodelujejo v mnogih delovnih skupinah pri razvoju stroke. Center je organizator številnih oblik izobraževanja in posvetov na visoki ravni s svetovno priznanimi strokovnjaki. V zadnjih letih ustanova širi področje delovanja. Odprli so oddelek za dodatno strokovno pomoč, oddelek za projektne dejavnosti, ki je usmerjen v razvoj nacionalnih in mednarodnih projektov, izobraževalni center kot inovativni model ponuja strokovnim delavcem specialno znanje in praktično usposobljenost, zaposlitveni in delovni center omogoča odraslim različne oblike zaposlitve, znotraj centra delujeta hostel in lastna pekarna. Številna priznanja na državni in mednarodni ravni potrjujejo kakovost in ustvarjalnost inovativnih pristopov. Letno izvajajo najmanj 20 različnih projektov. Center Janeza Levca razvija svojo ustvarjalno pot in s svojimi rezultati pomembno vpliva na razvoj celotnega strokovnega področja. Pojem inkluzija razumejo kot brisanje ločnic med drugačnim. Pojma drugačnosti pri njih ni. Edino merilo je osebam s posebnimi potrebami zagotoviti najboljše razmere za kakovostno življenje in socialno integracijo.
Dr. Teodor Domej, nagrada za življenjsko delo na področju zamejskega šolstva
Nagrajenec je v svojem poklicnem življenju kot strokovnjak za pouk slovenske materinščine v dvojezičnem okolju in kot strokovni nadzornik za slovenščino na višjih šolah dal izjemen prispevek k razvoju ter rasti pouka slovenskega jezika na Koroškem. Po maturi leta 1967 na Slovenski gimnaziji v Celovcu je na dunajski univerzi doštudiral slovenščino in zgodovino, leta 1987 pa doktoriral s temo Slovenci na Koroškem in njihov jezik. 15 let se je na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu poklicno ukvarjal z razvojem koroškega slovenskega/dvojezičnega šolstva. Leta 1990 se je zaposlil na Pedagoškem inštitutu v Celovcu, kjer je načrtoval, pripravljal in izvajal izobraževalne seminarje za slovenske učitelje, obenem je opravljal pedagoško smer študija slovenščine in zgodovine ter jo sklenil s profesorskim magisterijem. Službo strokovnega nadzornika za slovenščino na Deželnem šolskem svetu je nastopil leta 1996 in jo opravljal do upokojitve leta 2014. Svoje široko znanje in izkušnje še vedno razdaja v številnih projektih v podporo učenju in razvoju slovenske materinščine pri najmlajšem rodu koroških Slovencev. Dr. Teodor Domej je kot nadzornik spremljal, podpiral in vodil razvojne tokove sodobnega pouka slovenščine kot učnega jezika in kot živega tujega jezika, vodil je delovno skupino za pripravo kompetenčnih opisnikov na 8. šolski stopnji, ki so izšli skupaj z regionalnim jezikovnim portfolijem, sodeloval je pri pripravi učnih načrtov, gradiva za maturitetne in diplomske izpite ter slovenščino na internetu. Njegovo obsežno bibliografsko delo šteje več kot 200 enot. Neprecenljiv je njegov trud za povezovanje in sodelovanje z institucijami v matični Sloveniji kot tudi informiranje tako slovensko kot nemško govoreče javnosti o delu, položaju, projektih, nalogah, izzivih in zaslugah manjšinskega šolstva za ohranjanje jezika slovenske skupnosti na Koroškem.
