Moč učiteljicam in učiteljem za boljšo prihodnost
2.10.2015, avtor: Sandi Modrijan, Sviz / rubrika: aktualno
MOČ UČITELJICAM IN UČITELJEM ZA BOLJŠO PRIHODNOST!
Pred svetovnim dnevom učiteljev SVIZ opozarja na zmanjševanje družbenega pomena in ugleda izobraževanja pri nas.
Ljubljana, 2. oktobra 2015 – Tudi letos bomo pri nas in v številnih drugih državah širom sveta znova slovesno obeležili 5. oktober, svetovni dan učiteljev. Tega dne leta 1966 so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela sprejeta Priporočila o položaju učiteljev, ki govorijo o pomenu in odgovornosti učiteljev. S tem naj bi se okrepila zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. S sprejemom tega dokumenta je bil narejen pomemben korak naprej v prepoznavanju pomembnosti in odgovornosti učiteljskega poklica. Priporočila so jasno določila pravice in dolžnosti učiteljev, govorijo pa tudi o položaju, ki bi ga glede na zahtevnost dela učitelji morali imeti v družbi, ter o odgovornosti posameznih vlad, ki bi morale učiteljem in njihovim organizacijam omogočiti sodelovanje pri odločanju o pomembnih vprašanjih, povezanih z izobraževanjem in izobraževalnim sistemom. Ko so torej vlade leta 1966 sprejele ta priporočila, so s tem enoglasno potrdile tudi to, kako pomembno za vsako družbo je, da ima usposobljene, kakovostne in motivirane učitelje. Dobrih trideset let kasneje (1997) so bila sprejeta tudi Unescova Priporočila o položaju visokošolskih učiteljev in s svetovnim dnevom učiteljev se spominjamo tudi tega dogodka.
Svetovni dan učiteljev letos poteka pod geslom »Moč učiteljicam in učiteljem za boljšo prihodnost!«, ob čemer Izobraževalna internacionala (Education International, EI) glasno opozarja na pomen zagotavljanja dobrih delovnih pogojev v vrtcih in šolah, na pomen kakovostne opreme, varnega in zdravega delovnega okolja, strokovne avtonomije, akademske svobode, kakovostnega začetnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja za pedagoško osebje. Le v ustreznih delovnih razmerah lahko namreč vzgojiteljice in vzgojitelji ter učiteljice in učitelji predajajo otrokom in mladim kakovostno znanje ter pripomorejo k trajnostnemu razvoju družbe. Izobraževalna internacionala zato poziva strokovne pedagoške delavce po vsem svetu, naj od svojih vlad zahtevajo, da s konkretnimi ukrepi izboljšajo položaj vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev v družbi, vlagajo v njihov kakovosten razvoj ter tako dajo svoj prispevek k trajnostnemu razvoju. Poleg tega pa tudi eno od prej omenjenih Unescovih priporočil glede socialnega in materialnega položaja učitelja v družbi pravi, da mora učiteljeva plača odražati njegovo odgovornost v družbi in zahtevnost njegovega delovnega mesta ter mora biti primerljiva s podobno zahtevnimi in odgovornimi poklici.
V Sloveniji se družbeni pomen in ugled izobraževanja v nasprotju s prevladujočimi prizadevanji drugje po Evropi v zadnji letih, žal, zmanjšujeta. Oblikovanje izobraževalnih politik vse očitneje polzi iz rok ministrstva za izobraževanje v naročje ministrstva za finance. Stroka je marginalizirana, vzgojitelji, učitelji in šolstvo kot celota so vse prepogosto obravnavani zgolj kot strošek, medtem ko kakovost in dostopnost vzgoje in izobraževanja ostajata v ozadju. A kakovost našega vzgojno-izobraževalnega sistema se je očitno izboljšala in premaknila Slovenijo v polje izobraževalno razvitih držav prav po zaslugi učiteljstva, primernega financiranja in ustreznih izobraževalnih politik. Povsem zgrešena politika slovenskih vlad od nastopa krize, ko je prevladovalo destruktivno prepričanje, da je krizo mogoče preseči z radikalnim varčevanjem v izobraževanju, ki ga je spremljalo omalovaževanje pomena učiteljstva in izobraževanja samega, je v temelju načela osrednji status tega področja, ki se je v Sloveniji gradil desetletja. Zato ne bo presenetljivo, če bo Slovenija v mednarodnih raziskavah znanja v prihodnjih letih zdrsnila po lestvici navzdol. Politika bo takrat odgovornost zagotovo iskala v učiteljicah in učiteljih, škodljivosti delovanja SVIZ-a in javnem šolstvu, ki bi ga bilo treba nadomestiti z zasebnim.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) zato pred letošnjim praznikom vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ponovno opozarja, da bi bilo kakršnokoli nadaljnje varčevanje v vzgoji in izobraževanju nedopustno ter da je treba zgrešeno in škodljivo varčevalno politiko na teh razvojno ključnih področjih nemudoma končati in začeti vanju vlagati.
Da je treba uničujočo prakso varčevanja, ki se ponavlja zadnjih nekaj let, nujno obrniti, med drugim govorijo tudi aktualni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki kažejo, da je Slovenija leta 2013 namenila za izobraževanje manj od povprečja držav OECD, hkrati pa se je delež sredstev za to področje v obdobju od leta 2007 do 2013 pri nas zmanjšal za 3,2 odstotka ali največ med vsemi analiziranimi državami. SVIZ tudi glede na zapisano nikakor ne bo pristal na kakršnekoli nadaljnje varčevalne ukrepe, ki bi ogrozili kakovost vzgoje in izobraževanje ter položaj zaposlenih na teh področjih, ampak bo sindikat zahteval dodatna sredstva, da bi lahko ti področji v prihodnje svojo odličnost ohranili in jo še izboljšali. Tudi na aktualnih pogajanjih s slovensko vlado so prizadevanja sindikata usmerjena k temu, da zaposlenim tako v javnem kot zasebnem sektorju pribori zasluženi delež gospodarske rasti, ki bo sicer šla zgolj v kapitalske dobičke.
Svetovni dan učiteljev letos poteka pod geslom »Moč učiteljicam in učiteljem za boljšo prihodnost!«, ob čemer Izobraževalna internacionala (Education International, EI) glasno opozarja na pomen zagotavljanja dobrih delovnih pogojev v vrtcih in šolah, na pomen kakovostne opreme, varnega in zdravega delovnega okolja, strokovne avtonomije, akademske svobode, kakovostnega začetnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja za pedagoško osebje. Le v ustreznih delovnih razmerah lahko namreč vzgojiteljice in vzgojitelji ter učiteljice in učitelji predajajo otrokom in mladim kakovostno znanje ter pripomorejo k trajnostnemu razvoju družbe. Izobraževalna internacionala zato poziva strokovne pedagoške delavce po vsem svetu, naj od svojih vlad zahtevajo, da s konkretnimi ukrepi izboljšajo položaj vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev v družbi, vlagajo v njihov kakovosten razvoj ter tako dajo svoj prispevek k trajnostnemu razvoju. Poleg tega pa tudi eno od prej omenjenih Unescovih priporočil glede socialnega in materialnega položaja učitelja v družbi pravi, da mora učiteljeva plača odražati njegovo odgovornost v družbi in zahtevnost njegovega delovnega mesta ter mora biti primerljiva s podobno zahtevnimi in odgovornimi poklici.
V Sloveniji se družbeni pomen in ugled izobraževanja v nasprotju s prevladujočimi prizadevanji drugje po Evropi v zadnji letih, žal, zmanjšujeta. Oblikovanje izobraževalnih politik vse očitneje polzi iz rok ministrstva za izobraževanje v naročje ministrstva za finance. Stroka je marginalizirana, vzgojitelji, učitelji in šolstvo kot celota so vse prepogosto obravnavani zgolj kot strošek, medtem ko kakovost in dostopnost vzgoje in izobraževanja ostajata v ozadju. A kakovost našega vzgojno-izobraževalnega sistema se je očitno izboljšala in premaknila Slovenijo v polje izobraževalno razvitih držav prav po zaslugi učiteljstva, primernega financiranja in ustreznih izobraževalnih politik. Povsem zgrešena politika slovenskih vlad od nastopa krize, ko je prevladovalo destruktivno prepričanje, da je krizo mogoče preseči z radikalnim varčevanjem v izobraževanju, ki ga je spremljalo omalovaževanje pomena učiteljstva in izobraževanja samega, je v temelju načela osrednji status tega področja, ki se je v Sloveniji gradil desetletja. Zato ne bo presenetljivo, če bo Slovenija v mednarodnih raziskavah znanja v prihodnjih letih zdrsnila po lestvici navzdol. Politika bo takrat odgovornost zagotovo iskala v učiteljicah in učiteljih, škodljivosti delovanja SVIZ-a in javnem šolstvu, ki bi ga bilo treba nadomestiti z zasebnim.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) zato pred letošnjim praznikom vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ponovno opozarja, da bi bilo kakršnokoli nadaljnje varčevanje v vzgoji in izobraževanju nedopustno ter da je treba zgrešeno in škodljivo varčevalno politiko na teh razvojno ključnih področjih nemudoma končati in začeti vanju vlagati.
Da je treba uničujočo prakso varčevanja, ki se ponavlja zadnjih nekaj let, nujno obrniti, med drugim govorijo tudi aktualni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki kažejo, da je Slovenija leta 2013 namenila za izobraževanje manj od povprečja držav OECD, hkrati pa se je delež sredstev za to področje v obdobju od leta 2007 do 2013 pri nas zmanjšal za 3,2 odstotka ali največ med vsemi analiziranimi državami. SVIZ tudi glede na zapisano nikakor ne bo pristal na kakršnekoli nadaljnje varčevalne ukrepe, ki bi ogrozili kakovost vzgoje in izobraževanje ter položaj zaposlenih na teh področjih, ampak bo sindikat zahteval dodatna sredstva, da bi lahko ti področji v prihodnje svojo odličnost ohranili in jo še izboljšali. Tudi na aktualnih pogajanjih s slovensko vlado so prizadevanja sindikata usmerjena k temu, da zaposlenim tako v javnem kot zasebnem sektorju pribori zasluženi delež gospodarske rasti, ki bo sicer šla zgolj v kapitalske dobičke.
