Naš september
30.9.2015, avtor: Karmen Meško / rubrika: utrip
Mežekmiž otožno gleda –
v vrtec mora prvi dan!
Ves nemiren se preseda,
stiska mamico za dlan.
Za slovo ji da poljubček,
pa še enega, še tri,
ah, poljubčkov za cel kupček,
mamica ne ve, kaj bi.
Tam smehlja se in okleva
in drži za kljuko vrat:
»Mižekmiž, tako ne smeva,
kmalu pridem te iskat!«
»Kdaj je kmalu?« pravi Mižek,
gleda mamico v oči.
»Kmalu!« nasmeji se mama
in se končno poslovi.
Mižekmiž pa nič ne reče.
»Pridi k nam!« ga kliče Maj.
Kot bi mignil, ura steče
in je mamica nazaj.
(Bina Štampe Žmavc)
Najprej je potrkal na vrata september, nato še jesen in skupaj sta nas popeljala v novo šolsko leto. Nekateri otroci so se prvega dne veselili in ga že nestrpno čakali, spet drugi z odhodom odlašali in se težko poslovili od staršev. Vsak otrok pa nov začetek sprejema in doživlja drugače, vsekakor pa potrebuje svoj čas in prijazen sprejem.
PRVIČ V VRTEC
Tudi naši najmlajši potrebujejo čas, ko se v mesecu septembru odpravijo prvič v vrtec. Takrat se srečajo z novim okoljem in novimi ljudmi. Odhod v vrtec je za otroka prelomni in čustveno zahteven dogodek. Zakaj? Ker se za otroka prične »novo življenje«. Usvojiti mora popolnoma nov ritem. Spremeni se dnevni red, spoznava nove okuse, nove prijatelje in vzgojitelje, ki so sedaj večji del dneva z njim. Seveda je pred njim tudi kopica dogodivščin, ki jih v vrtcu nikoli ne zmanjka. Za nas vzgojitelje pa je eden pomembnejših ciljev zagotavljanje doživljanja vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo, nacionalno pripadnost, kulturno poreklo, veroizpoved ter poznavanje samega sebe in drugih ljudi (D. Bahovec idr. 2011).
PRILAGAJANJE
Za otroke prvega starostnega obdobja, je »prvič v vrtec«, prav tako, kot za odrasle »prvič v službo«. Znajdejo se v neznanem okolju z neznanimi ljudmi. Ob tem se pričnejo učiti prilagajanja, navajajo se na sovrstnike - »nove prijatelje«, s katerimi si delijo igrače in pozornost odraslih. Otroci to sprejemajo različno, saj se tudi med seboj precej razlikujejo. Nekateri se na novo okolje hitro privadijo, spet drugi potrebujejo več časa. Vsekakor pa uvajalne »težave« hitro premostimo, kajti otroci so zelo dojemljivi in se svojih vrstnikov kmalu veselijo, postanejo razigrani, družabni in se igrivo urijo na vseh kurikularnih področjih dejavnosti, ki jih vzgojitelji načrtujemo v oddelku.
V Vrtcu Ivana Glinška Maribor, v oddelku Mravljice (1‒2 leti), smo mesec september posvetili uvajanju, zato mu rečemo kar »uvajalni mesec«. Otrokom smo dali možnost, da so se počasi navajali na nov ritem, vsekakor pa je bilo odločilnega pomena dobro sodelovanje s starši. Pri Mravljicah, so se nam starši v prvih dneh pridružili v oddelku v jutranjih urah, kjer smo se skupaj z igrali in gradili medsebojno zaupanje in varnost. Naslednje dni so nas starši postopoma krajši čas zapuščali, saj je za otroke lažje, če se odsotnost staršev iz dneva v dan podaljšuje. Ko so se otroci dobro navadili na prostor, igralnico, smo nadaljevali uvajanje še s počitkom. Ključnega pomena je dobro sodelovanje s starši, ki so nama zaupali nekaj trikov ‒ kaj njihovega otroka pomiri, s čim se potolaži, s čim se rad igra oziroma kako mu lahko olajšamo stisko. Tako so otroci, s seboj prinašali »ninice«, »dudice« in stekleničke, ki so jih v stiski potolažile. V znamenju igre, spoznavanja in uvajanja smo zakorakali v pravo jesen in na vrata nam že trka novi mesec, mesec oktober, ki bo k Mravljicam nosil nove dogodivščine in prigode, predvsem pa »risal« velike nasmehe, ki bodo žareli že ob vstopu v vrtec.
