O resignaciji tujih jezikov v slovenski osnovni šoli
25.9.2015, avtor: Učitelji tujih jezikov / rubrika: aktualno
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič
Masarykova cesta 16
1000 Ljubljana
Ljubljana, 25. 9. 2015
ZADEVA: Javno pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport o resignaciji tujih jezikov v slovenski osnovni šoli
Spoštovana gospa ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,
ob evropskem dnevu jezikov se ob vsakoletnih in vedno enakih sporočilih višjih instanc, ki tuje jezike tako predano kujejo v zvezde, dvigne črv resnice. Kako načeta je sredica pod bleščečim premazom, pa vemo le tisti, ki tuje jezike zares poučujemo in z njimi živimo.
Tokrat bomo iz razmišljanja izpustili angleški jezik, saj s položajem ostalih tujih jezikov nima glede na ureditev razmer v osnovni šoli prav nič skupnega. Pereče in boleče vprašanje pa je: »Kaj se dogaja z drugimi tujimi jeziki, ki v pisani Evropi pridobivajo močno na pomembnosti: francoščina, nemščina, španščina, italijanščina, hrvaščina, ruščina …?«
Nikakor ne moremo mimo dejstva, da se za ureditev jezikovne politike prizadevamo učitelji tujih jezikov že od leta 2011, ko smo v osnovni šoli hoteli obdržati odlično in preverjeno prakso poučevanja obveznega drugega tujega jezika. V zameno tej odlični in preverjeni praksi, urejenemu in preglednemu sistemu poučevanja obveznega drugega tujega jezika pa smo dobili nov, skrajno nepregleden, neživljenjski in nerazumen sistem z obveznimi in neobveznimi izbirnimi predmeti od 4. do 9. razreda osnovne šole, ki pelje učitelje tujih jezikov v izgorelost, pouk tujega jezika pa v propad.
Vsaka šola v Sloveniji zdaj po svoje oblikuje seznam obveznih in neobveznih izbirnih predmetov, ki jih ponudi učencem. Če tuje jezike vsaj malo cenimo, bomo takoj opazili, da se nahajajo v karseda čudni družbi. Pravzaprav se jim godi podobno kot tistemu Supermedotu iz risanke, ki se po sili razmer znajde v temni ropotarnici, kamor ne spada. Nikakor ne želimo vseh izbirnih predmetov metati v isti koš, ampak nekaj jih je, milo rečeno, popolnoma neprimerljivih, saj učenci pri teh predmetih dosegajo najboljše ocene brez učenja, domačih nalog in testov. Tako učencem ustvarjamo lažno realnost življenja. Po bližnjicah in poteh brez truda v življenju ne moreš uspeti.
Poleg tega je število prijavljenih učencev ključno za oblikovanje skupin. Včasih se na koncu leta počutimo, kot bi bili na tržnici, kjer vsakdo nekaj ponuja. Strokovnost in kakovostno delo učitelja tujega jezika nima nobene teže več. Šteje samopromocija, reklama, ravnateljeva naklonjenost. Da ne omenjamo zmede in mešanja pri oblikovanju skupin pri neobveznem izbirnem predmetu. Tu so pri eni uri pouka skupaj združeni učenci različnih nivojev dozorevanja in različnega predznanja. Tak pouk je močno otežen in učence prikrajša za interaktivno učenje tujega jezika, pri katerem je v ospredju komunikacija, ne pa reševanje učnih listov.
Izzivamo strokovnjake na MIZŠ, ki so oblikovali taka pravila, da v praksi pokažejo, kako učinkovito poučevati v taki mavrici različnega predznanja in starosti učencev. Poleg tega ne smemo pozabiti, da visok normativ za oblikovanje skupin učencem manjših šol največkrat preprečuje, da bi se pouk neobveznega izbirnega predmeta tujega jezika sploh izvajal. Mogoče bi se kaj spremenilo, če bi tudi odgovorni zrli v razočarane oči četrtošolcev, ki bi se tako radi učili tuji jezik, pa se jih je nabralo le deset, torej dva premalo za oblikovanje skupine; ali petošolcem, ki so se eno leto že učili tuji jezik, pa ne morejo z njim nadaljevati, ker tako pravi računalnik in visoke številke normativa.
Naslednja ovira, ki je snovalci zakona niso predvideli, je urnik. Obvezni in neobvezni izbirni predmeti se smejo izvajati zjutraj in popoldan, pred in po končanem rednem pouku. Učenci so motivirani za učenje drugega tujega jezika v šoli, ampak to pomeni, da so v šoli od 7.30 do 15.00, ponekod celo do 16.15. Najbrž si ni težko predstavljati, kako težko je obdržati to motivacijo od 4. do 9. razreda. V sedanji praksi pouka drugega tujega jezika kot obvezni in neobvezni izbirni predmet so se pokazale številne težave, ki opominjajo na to, da je nujno urediti statusa drugega tujega jezika. Drugi tuji jezik bi moral imeti enako veljavo kot redni predmeti in se postaviti ob bok prvemu tujemu jeziku. Realnost drugega tujega jezika v slovenski osnovni šoli pa je, da je razvrednoten, daleč od visoko letečega ideala naše večjezične in večkulturne Evrope.
Nekje na poti so snovalci šolskih zakonov in pravil izgubili kompas. Zašli smo v slepo ulico, v kateri smo pozabili na pomembna čustva in človečnost, ki oblikujejo naše otroke in s tem prihodnost nas vseh.
Ob dnevu jezikov sporočamo odgovornim: “Radi imamo jezike in radi bi jih poučevali in se jih učili na dostojen način. In to že danes, ne čez desetletja, ko bo za številne generacije prepozno.”
Učitelji tujih jezikov
Maruša Jazbec Colja, Tina Veselinovič,
Metka Zorec, Maja Debeljak,
Mojca Velušček, Peter Zupan
