Zmanjševanje sredstev za izobraževanje je strateško napačno
14.7.2015, avtor: (sm) / rubrika: aktualno
Objavljamo Svizovo informacijo za medije:
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) pred nadaljevanjem pogajanj z Vlado RS o plačni politiki v javnem sektorju za leto 2016 poudarja, da bi bilo nedopustno kakršnokoli nadaljnje varčevanje v izobraževanju, znanosti in kulturi ter da je treba zgrešeno in škodljivo varčevalno politiko na razvojno ključnih področjih nemudoma končati in začeti vanje vlagati. Da je treba obrniti uničujočo prakso varčevanja, ki se ponavlja zadnjih nekaj let, ob zgovornih aktualnih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, da je leta 2014 Slovenija ob Grčiji najbolj zmanjšala javne izdatke, med drugim dodatno potrjujejo tudi nekatere ugotovitve iz publikacije Government at a Glance 2015, ki jo je ta mesec objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Številke iz nje kažejo, da je Slovenija leta 2013 namenila za izobraževanje 10,9 odstotka javnih izdatkov, kar je manj od povprečja držav OECD (12,1 %), hkrati pa se je delež sredstev za to področje v obdobju od leta 2007 do 2013 pri nas zmanjšal za 3,2 odstotka ali največ med vsemi analiziranimi državami.
Kar se tiče posledic krize in dozdajšnjih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju ter ožje v izobraževanju, so zgovorni tudi izsledki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj o financiranju in številu zaposlenih proračunskih uporabnikov (oziroma področja izobraževanja in športa). Podatki kažejo, da so se prihodki v dejavnosti »izobraževanje in šport« leta 2013 znižali za 2,9 odstotka glede na predhodno leto, medtem ko je bilo število zaposlenih v omenjeni dejavnosti januarja 2014 za 1.140 oseb manjše kot januarja 2013 (PDF). Podobno negativne trende kaže tudi študija Stroški dela v izobraževanju in kulturi po začetku krize, ki jo je po naročilu SVIZ opravil EIPF, Ekonomski institut, junija lani. Podatki iz nje izpričujejo, da so stroški dela v izobraževanju v Sloveniji v primerjavi z državami EU, kjer so ti stroški zlagoma rasli, v zadnjih letih izrazito padli. Enak trend velja, če primerjamo stroške dela v izobraževanju z istovrstnimi stroški v tržni dejavnosti in gospodarstvu ter znotraj javnega sektorja s stroški dela v zdravstvu in administraciji (PDF).
Spregledati ne gre niti analize OECD iz letošnjega maja Universal basic skills: what countries stand to gain, ki prinaša vpogled v izobraževalne standarde v industrijsko najbolj razvitih državah ter po uspešnosti in učinkovitosti izobraževanja umešča Slovenijo v zgornji del najuspešnejših izobraževalnih sistemov na svetu, tj. na 18. mesto med 76 preučevanimi državami (9. med evropskimi). Avtorji študije so ob tem vzeli v obzir dolgoletno razmerje med izboljšanjem znanja in gospodarsko rastjo ter potrdili učinke izboljšanih učnih dosežkov na gospodarstvo. Pokazalo se je, da je kakovost šolstva oziroma izobraževalnega sistema močan napovedovalec dolgoročne blaginje posamezne države. V Sloveniji se je med analiziranimi leti 1995 do 2009 kakovost šolstva in doseženih rezultatov v mednarodnih primerjavah stalno povečevala, temu pa je sledil tudi dvig BDP. Če je izobraževanje slabo oziroma se vanj ne vlaga dovolj, to drži državo v stanju permanentne gospodarske recesije, avtorji raziskave pa ob tem opominjajo, da nizka uspešnost izobraževanja pomeni za državo velike stroške.
SVIZ pred nadaljevanjem pogajanj med Vlado RS in sindikati javnega sektorja ponavlja svoje prepričanje, da mora Slovenija v skrbi za ekonomsko kompetitivnost in še bolj za dolgoročno kakovost življenja svojih državljank in državljanov nameniti izobraževanju, znanosti in kulturi dodatna sredstva ter tem področjem priznati njihovo ključno vlogo za prihodnost države in jim omogočiti, da ohranijo svojo kakovost in jo še izboljšajo. To stališče je s podporo peticiji "Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela" februarja letos že jasno sporočilo 39.236 državljank in državljanov, a so ga vladajoči takrat v veliki meri prezrli.
